STA novice / Na posvetu za čim prejšnjo umestitev znakovnega jezika v ustavo

Nezmožnost sporazumevanja gluhih s širšo okolico, ki sliši, je jedro problema, je uvodoma dejal predsednik DZ Dejan Židan. Znakovni jezik je zato po njegovih besedah za gluhe zelo pomemben. V družbi po njegovi oceni vse do danes ni prišlo do miselnega preobrata, da je sporazumevanje gluhih v slovenskem znakovnem jeziku ključnega pomena tako pri zagotavljanju njihovih osnovnih življenjskih potreb kot pri ohranjanju duševnega zdravja gluhih. Zgodnje učenje znakovnega jezika in njegova sistematična raba kot učnega jezika pa sta ključna za napredek in razvoj v skupnosti gluhih, je dejal.

Spomnil je, da je vlada 18. aprila sprejela predlog za začetek postopka za dopolnitev ustave, s katerim bi slovenski znakovni jezik vpisali v ustavo. Zagotovil je, da bo sam storil vse, kar lahko, da se zakonodajno kolesje zažene v želeno smer.

Z umestitvijo slovenskega znakovnega jezika v ustavo bodo ovire odpravljene vsaj formalno, treba pa bo narediti še veliko, da bodo odpravljene tudi v praksi, je dejal predsednik DS Alojz Kovšca. Z umestitvijo znakovnega jezika v ustavo se bo država po njegovih besedah zavezala, da oblikuje takšno jezikovno politiko, s katero bo znakovni jezik zavarovan in se bo lahko razvijal.

Predsednik Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Mladen Veršič je izrazil željo, da bi do spremembe ustave prišlo do 14. novembra, ko bo dan slovenskega znakovnega jezika. Slovenija bo tako peta država v EU, ki je znakovni jezik umestila v ustavo. To so že storile Avstrija, Madžarska, Finska in Portugalska.

"Kot civilna družba smo izčrpali že vsa sredstva, da se znakovni jezik prepozna kot jezik in da bi se gluhi otroci lahko izobraževali v svojem, torej slovenskem znakovnem jeziku," je dejal sekretar zveze društev gluhih in naglušnih Matjaž Juhart. Premiki na področju izobraževanja po njegovih besedah sicer so, ni pa še posebnega predmeta slovenski znakovni jezik. Osnutek zakona o umestitvi slovenskega znakovnega jezika na vse ravni izobraževanja je že dlje časa pripravljen, a leži v predalu, je opozoril.

Gluhota je po besedah Tanje Dular z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ena od najtežjih invalidnosti. "Brez komunikacije posameznik ne more biti obveščen državljan," je opozorila. Za STA pa je dejala, da bi umestitev slovenskega znakovnega jezika v ustavo pomenila veliko priznanje uporabnikom znakovnega jezika in korak naprej k izenačevanju možnosti invalidov.

V Sloveniji je približno 1000 gluhih, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik, približno 450 oseb ima polžev vsadek, približno 100 je gluhoslepih oseb, približno 75.000 oseb pa ima slušni aparat.