STA novice / Ministrstvo delodajalcem ponudilo pomoč pri blaženju posledic višje minimalne plače

Božič je ob robu današnjega posveta Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Domino učinek zakona o minimalni plači izpostavil, da se podatki delodajalcev o posledicah lani sprejete novele zakona o minimalni plači razlikujejo od izračunov, ki jih imajo na ministrstvu.

Prav zato je predstavnike delodajalcev povabil, naj se v čim krajšem času oglasijo na ministrstvu, kjer bodo skupaj pogledali, kateri ukrepi bi bili primerni za omilitev morebitnih negativnih učinkov. Opozorila intenzivno spremljajo, je poudaril.

Na vprašanje, ali ministrstvo dopušča ponovne spremembe zakona o minimalni plači, je odgovoril, da to težko komentira. "Rečem lahko le, da ministrstvo trenutno ne pripravlja kakšnih sprememb. Naše stališče je, da mora nekdo, ki dela poln delovni čas, 40 ur na teden, s svojo plačo preživeti, ne da bi moral pri tem posegati še po socialnih transferjih, kar je praksa sedaj," je dodal.

Lansko sprejetje novele zakona o minimalni plači je bilo nepremišljeno in bo najbolj prizadelo ranljive posameznike, ki bodo težje našli delo, podjetja in panoge. Posledice bodo občutili tudi ostali, saj se bodo podražili živila, vrtci, domovi za ostarele, je danes opozorila generalna direktorica GZS Sonja Šmuc.

Višanje minimalne plače ima za posledico višjo brezposelnost, upočasnjeno rast ostalih plač oz. povečanje uravnilovke, pri čemer je Slovenija že zdaj na prvem mestu v EU po deležu minimalne plače v povprečni plači, spremembo sistema nagrajevanja in celo več kriminala, pa so naštevali predstavniki stroke. Podjetniki so medtem opozorili, da se bodo višji stroški dela prelili v cene blaga in storitev.

Lani sprejeta novela zakona je minimalno plačo z okoli 638 evrov neto letos zvišala na 667 evrov, leta 2020 pa na 700 evrov neto. Poleg tega ureja časovnico izločitve dodatkov iz minimalne plače - dodatki bodo iz minimalne plače izločeni s 1. januarjem 2020 - ter formulo za njen izračun, po kateri je minimalna plača omejena tako navzgor kot navzdol oz. najmanj 20 in največ 40 odstotkov nad preračunanimi minimalnimi življenjskimi stroški.