STA novice / Varuh tudi lani zaznal domnevno nepoštene prakse in ravnanja v prehranski verigi

Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano je v letu 2018 zaznal domnevno nedovoljena ravnanja in nepoštene prakse, ki jih do svojih dobaviteljev izvajajo trgovske verige. Med temi so plačilo blaga po nabavnih akcijskih cenah izven časa trajanja akcije, vsiljevanje plačil, popustov, rabatov, super rabatov izven fakture, prispevek za uvrščanje dobavitelja in/ali asortimana, 60-dnevi rok za potrditev povišanja cen na pobudo dobavitelja, pritisk trgovine za znižanje cen in druge, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje, potem ko se je s poročilom v četrtek seznanila vlada.

Domnevno nepoštene prakse je zaznal tudi pri živilskopredelovalnih podjetjih: zamuda pri plačilu kupljenega pridelka (tudi do 45 dni po dogovorjenem roku plačila), enostransko znižanje nabavnih cen surovine (prodajnih cen na kmetijah ali zadrugah) ter potvarjanje porekla blaga prehranskih izdelkov (praviloma iz tujega v slovensko poreklo).

Nekatera kmetijska gospodarstva so medtem opozorila na domnevno nepoštene prakse, ki jih izvajajo kmetijske zadruge.

Domnevno nepoštene prakse je varuh zaznal tudi pri javnih prehranskih obratih, kot so vrtci, šole, bolnišnice, domovi za ostarele in zapori. Med temi je izpostavil zamudo pri plačilu kupljenega pridelka, nespoštovanje pogodbenih količin odkupa prehranskih izdelkov oz. velika razhajanja v količini izdelkov iz javnega naročanja in dejanskega letnega naročila.

Varuh je lani tudi naročil dve raziskavi, analizo strukture prehranskih izdelkov v trgovskih verigah glede na poreklo izdelka in surovine ter glede na tip blagovne znamke in analize strukture izdelkov dejanskega nakupa.

Ti dve analizi sta med drugim ugotovili, da se povečuje promocija prehranskih izdelkov in dobaviteljev slovenskega porekla, predvsem tam, kjer je razvita živilskopredelovalna industrija. Pokazali sta tudi povečano promocijsko aktivnost, povezano z domačo, lokalno prehrano in da ostaja intenzivna promocija tuje zelenjave in sadja tudi takrat, ko je na razpolago dovolj domačih proizvodov. Na policah je sicer več kot 60 odstotkov domačih prehrambnih proizvodov.

Glede na analizi med blagovnimi znamkami prednjačijo proizvajalčeve blagovne znamke, skoraj polovica artiklov z blagovno znamko pa nosi znak trgovinske blagovne znamke. Prav tako sta pokazali, da se potrošniki zanimajo za poreklo proizvodov, so še navedli na vladnem uradu.