STA novice / Pahor o spremembah volilne zakonodaje z vodji strank ponovno sredi julija

Prvi krog usklajevanj pogajalcev strank je bil pri Pahorju 22. marca, ko so predsedniki strank in vodje poslanskih skupin predsedniku republike prepustili vodenje pogajanj. Na srečanju pogajalcev strank sredi maja se je nato izkazalo, da uvedba absolutnega prednostnega glasu ne uživa potrebne podpore. So se pa pogajalci strinjali, da za naslednji krog pripravijo predlog sprememb in dopolnitev zakona o volitvah v državni zbor z uvedbo relativnega prednostnega glasu.

To vprašanje bodo za zaprtimi vrati obravnavali še pred naslednjim vrhom s predsedniki in vodji poslanskih skupin, ki ga predsednik republike načrtuje za 12. julija, je Pahor povedal na današnji novinarski konferenci, sicer namenjeni predsedniškemu vrhu Tri morja, ki bo potekal v prihodnjih dneh.

Morebitna široka politična podpora predlogu, ki bi ukinila volilne okraje in uvedla relativni prednostni glas, bi po njegovem mnenju pomenila korak k temu, da bi volivci v večji meri odločali o izvolitvi poslancev v državni zbor, kot odločajo sedaj.

Pahor se zaveda, da je 60 poslanskih glasov, ki bi jih morali zbrati za takšno spremembo, veliko. Kot je dejal, bi bilo imenitno, če bi jim to uspelo, ne gre pa se po njegovih besedah na to zanašati. Kot druga alternativa se sicer pripravlja tudi sprememba območij volilnih okrajev, ki bi zahtevala navadno poslansko večino. Vendar pa to po njegovi oceni ne bi pripomoglo k nič večjemu vplivu volivca na izbiro poslanca.

Trenutno so torej pred vprašanjem, ali bomo na državnozborskih volitvah volili po starem sistemu, torej z 88 okraji, ali pa po novem, ko bi volili tako kot na evropskih volitvah, je pojasnil.

Je pa Pahor ob tem izrazil zadovoljstvo, da "ne vlada ne stranke ne parlament niso podcenili časovne dimenzije" reševanja neskladja dela volilne zakonodaje z ustavo. Bo pa za rešitev, po kateri naslednje volitve ne bodo ustavno vprašljive, potrebnega še veliko dela, je dodal.