STA novice / Knovs zaslišal bivša zunanja ministra Erjavca in Žbogarja (zbirno)

Člani Knovsa so na preteklih sejah od konca maja že opravili pogovore s slovensko agentko v arbitraži Simono Drenik in arbitrom Jernejem Sekolcem, pa tudi z nekdanjimi direktorji obveščevalne službe Sova Andrejem Rupnikom, Zoranom Klemenčičem, Damirjem Črncem in Stanetom Štembergerjem.

Cilj teh pogovorov je, kot je dejal Tonin, razčistiti, kdo je na slovenski strani odgovoren za afero, ko sta se v prisluhe očitno hrvaških obveščevalcev ujela Drenikova in Sekolec, čeprav se sploh ne bi smela pogovarjati.

Komisija je v petek ob obeh bivših zunanjih ministrih zaslišala še nekdanjega generalnega sekretarja na zunanjem ministrstvu Tomaža Kunstlja in kot je povedal Tonin, so vsi trije potrdili, da je bila arbitraža vseskozi prioriteta MZZ, "tako v kadrovskem kot finančnem smislu". Na ta način so po Toninovih besedah zanikali besede Drenikove pred Knovsom, da je bila podpora MZZ pomanjkljiva.

Tonin je pojasnil še, da so ugotovili še neskladje v povezavi z izobraževanjem pomembnih predstavnikov vlade in članov projektne skupine, ki so ga izvajali uslužbenci Sove. Drenikova in Erjavec sta po njegovih besedah dejala, da naj bi jim Sova zagotovila, da naj bila komunikacija po stacionarnih telefonih dovolj varna.

"To so v predhodnih pričanjih zanikali vsi direktorji Sove, zato bomo te stvari še dodatno preverili," je dejal Tonin. Napovedal je, da bo komisija zato 8. julija opravila pogovore z uslužbenci Sove, ki so to usposabljanje izvajali.

S tem bo Knovs svojo preiskavo v zvezi z arbitražo končal, je še napovedal Tonin. Nato bodo čez poletne počitnice pripravili poročilo, prvi osnutek pa naj bi obravnavali septembra. Nosilo bo oznako zaupno.

Na novinarsko vprašanje je pojasnil še, da Knovs ni parlamentarna preiskovalna komisija, ki bi ugotavljala politično odgovornost. "Bistveno je zgolj to, da bomo ugotovili, kaj je šlo v tehničnem smislu narobe, da se je ta kompromitacija sploh lahko zgodila," je dejal Tonin. A v tem poročilu bo "tudi zelo jasno zapisano, kdo je vedel, koga vse je Simona Drenik obveščala", je še dodal.

Erjavec je sicer po seji novinarjem ponovno zanikal tako vedenje o pogovorih med arbitrom Sekolcem in agentko Drenikovo kot tudi odgovornost za to. "Celo presenetilo me je, da sta se lahko arbiter in agentka pogovarjala," je dejal sedanji obrambni minister. Izrazil je zadovoljstvo, da je pred komisijo pričal tudi arbiter Sekolec in da je povedal, "da je sam zakuhal to afero".

Namignil je, da je celotna preiskava arbitražne afere uperjena proti njemu osebno. "Cilji so bili povsem drugačni - kako diskreditirati Karla Erjavca," je prepričan.

Pred komisijo je v petek pričala tudi dolgoletna vodja Erjavčevega kabineta, Vlasta Vivod, ki naj bi povedala, da je Erjavec vedel za komunikacijo med arbitrom in agentko. A kot je dejala danes, za to komunikacijo ni vedela. Kot vodja ministrovega kabineta je, kot je poudarila, skrbela predvsem za organizacijske zadeve, "ministrov urnik". "Z varnostnimi vidiki Vlasta Vivod ni imela nič," je dodala še njena odvetnica Nataša Pirc Musar, s katero je prišla na sejo Knovsa.

Tudi Erjavec je zagotovil, da v kabinetu niso vedeli, da se Drenikova in Sekolec pogovarjata. Je pa izrazil zadovoljstvo, da mu je uspelo prepričati arbitražno sodišče, da pogovori Sekolca in Drenikove niso takšna kršitev, da bi postopek ustavili.

Spomnil je, da je tedaj tedanjemu premierju Miru Cerarju ponudil odstop, ki pa ni bil sprejet. "Tako da mislim, da sem storil vse, kar je bilo nujno, da arbitraža ni propadla. Ni pa moja odgovornost za prisluškovalno afero," je še zatrdil.

Menil je še, da preiskava Knovsa škodi interesom Slovenije, "ker pogrevamo neke stare zgodbe". "Mislim, da je zdaj, ko je bila izdana končna razsodba, naša naloga, da dosežemo, da jo bo hrvaška stran začela spoštovati," je dejal.

Podobno je po svoji udeležbi na seji Knovsa menil tudi Erjavčev predhodnik na položaju zunanjega ministra Žbogar. Pomembno je predvsem, da je arbitražno sodišče izreklo razsodbo, kje je meja. "Arbitražno sodišče je bilo edino pristojno, da reagira na incident, ki se je zgodil (...) In mislim, da je tu zgodba za nas končana," je še dodal Žbogar.

Kunstelj je bil po koncu zaslišanja redkobeseden. Zatrdil je, da "ni naloga generalnega sekretarja" na MZZ, da bi vedel za komunikacijo med Drenikovo in Sekolcem.

Posnetki pogovorov Drenikove in Sekolca so leta 2015 povzročili precejšnje zaplete v arbitražnem procesu za določitev meje med Slovenijo in Hrvaško. Sosednja država je nato sporočila, da izstopa iz procesa, ker da je "nepovratno kompromitiran".

Arbitražno sodišče samo se je po zamenjavi slovenskega in hrvaškega arbitra, ki sta odstopila, leto dni kasneje odločilo, da je Slovenija s temi pogovori sicer storila prekršek, a ne takšne narave, da sodišče ne bi moglo zaključiti dela. Konec junija 2017 je nato izdalo končno razsodbo o poteku meje med državama, ki jo priznava le Slovenija.