STA novice / Ob obravnavi poročila SDT pozivi k boljšemu pregonu bančnega kriminala in korupcije v zdravstvu

Kot je navedeno v poročilu, je SDT lani vložil več obtožnic in obtožnih predlogov, kot leto prej. Ko gre za fizične osebe, so bile te pravnomočno obsojene v 61 odstotkih primerov, ko gre za obtožbe zoper pravne osebe, pa so obsodilne obsodbe dosegli v 20 odstotkih. Njihovi tožilci so statističnomanj učinkoviti od tožilcev z okrožnih državnih tožilstev, a hkrati tudi obravnavajo bolj zapletene postopke.

Predvsem opozicijski poslanci so v razpravi izražali nezadovoljstvo s pregonom bančnega kriminala in korupcije v zdravstvu. Anja Bah Žibert (SDS) je ocenila, da podatki o pregonu bančne kriminalitete ne morejo biti razlog za optimizem, medtem ko pri odkrivanju korupcije v zdravstvu napredka praktično ni.

"Do zdaj se je glede razkrivanja kaznivih dejanj v bančništvu tudi skozi preiskovalne komisije v DZ zgodilo marsikaj, a je le malo takih, ki zaradi bančnega kriminala sedijo v zaporu," je opozorila Eva Irgl (SDS). Iva Dimic (NSi) je dodala, da bi se moral SDT na področju pregona bančnega kriminala kadrovsko okrepiti. Ob tem je spomnila, da so slednje že pred časom neuspešno predlagali ravno v NSi.

Namestnica vodje SDT Darja Šlibar je nasprotno menila, da stanje ni tako alarmantno. Po njenih podatkih ima SDT s področja bančne kriminalitete odprtih 75 zadev, od katerih je večina že na sodiščih. V sodni preiskavi je 19 zadev, postopki potekajo zoper 120 obdolženčev, od tega 77 bančnikov. V 16 zadevah so vloženi obtožni akti zoper skupno 54 oseb, od tega 30 bančnikov. Do konca junija je bilo izdanih 14 sodb, od tega 12 obsodilnih, šest je že pravnomočnih. Skupna očitana škoda znaša okoli 42 milijonov evrov, je navedla.

Na področju korupcije v zdravstvu so bili po njenih besedah obtožni akti vloženi v petih zadevah, postopki potekajo zoper 31 oseb, skupna očitana škoda pa znaša 230.000 evrov. Med drugim je bila pred nekaj dnevi vložena zahteva za preiskavo zoper tri osebe v zadevi, ki se nanaša na žilne opornice, kjer očitana nezakonito pridobljena korist znaša okoli 750.000 evrov, je povedala.

Del razprave se je vrtel tudi o vprašanju, ali je dopustno, da državni svet zahteva ustanovitev preiskovalne komisije DZ v zadevi Franc Kangler, kjer očitki letijo tudi na delo tožilstva. Maša Kociper (SAB) je ocenila, da je zahteva za ustanovitev takšne komisije skrajno nenavadna, a je bila hkrati tudi kritična do organov pregona v zadevah, povezanih z nekdanjim mariborskim županom.

Med drugim je menila, da gredo pristojni organi velikokrat v pregon na premalo osnovanih temeljih in z željo po pozornosti medijev, "na koncu pa imamo 17 ali 21 zadev, ki so bile procesirane in padle". "To, da je toliko zadev padlo, kaže na neko čudno odstopanje. Prepričana sem, da takšnega odstotka pri obtožbah običajno ni," je dejala in pozvala k odgovornemu delu.

Šlibarjeva je odgovorila, da SDT v zvezi s Kanglerjem vodi le eno zadevo, da pa tudi sicer na SDT odločitve za pregon in vlaganje obtožnih predlogov sprejemajo le, če so izpolnjeni vsi dokazni standardi.