STA novice / Slovenija zamuja s prenosom sedmih evropskih direktiv

Komisija v poročilu za leto 2018 ugotavlja rahlo povečanje števila nerešenih postopkov za ugotavljanje kršitev. Takih postopkov je bilo 1571, kar je 0,8 odstotka več kot leta 2017, ko jih je bilo 1559. Po vrhuncu petletnega obdobja v letu 2016 je število zadev začelo upadati, pri čemer je bilo leta 2018 za pet odstotkov nižje kot leta 2016, so danes sporočili iz Bruslja.

Med glavnimi zadevnimi področji politike so okolje, mobilnost in promet ter notranji trg, industrija, podjetništvo ter mala in srednja podjetja. Na teh področjih je bilo lani sproženih tudi največ novih postopkov za ugotavljanje kršitev.

Da bi bili državljani in podjetja deležni prednosti prava EU, je bistveno, da države članice prenesejo evropske direktive v svoj nacionalni pravni red v dogovorjenih rokih, so poudarili v Evropski komisiji.

Leta 2018 se je število novih postopkov za ugotavljanje kršitev zaradi zamud pri prenosu zmanjšalo za četrtino - s 558 na 419. Komisija pa je lani pri Sodišču EU začela postopke zoper pet držav članic, za katere je zahtevala finančne kazni, med njimi za tri zadeve tudi zoper Slovenijo.

Pregled enotnega trga podrobno prikazuje uporabo pravil enotnega trga EU v Evropskem gospodarskem prostoru v letu 2018, odprtost in povezanost določenih trgov ter prispevke držav članic k številnim orodjem EU za boljše delovanje enotnega trga.

Države članice so glede na svojo uspešnost v letu 2018 dobile 153 zelenih, 137 rumenih in 59 rdečih kartonov. Zeleni karton pomeni zelo uspešno, rumeni povprečno in rdeči podpovprečno izvajanje. Najuspešnejše države so bile Portugalska, Slovaška, Finska, Švedska in Litva, najmanj uspešne pa Španija, Italija, Grčija in Luksemburg.

Slovenija je imela lani sedem neprenesenih direktiv in 18 nerešenih zadev v zvezi s kršitvami. Povprečno reševanje 31,5 meseca za 15 zadev, ki še niso bile predložene Sodišču EU, Slovenijo uvršča na četrto mesto v EU glede na dolžino reševanja zadev. Poročilo ocenjuje uspešnost Slovenije na 12 področjih, med drugim pri trgovini z blagom in storitvami, neposrednimi tujimi naložbami ter projekti, kot so EURES, Tvoja Evropa ali SOLVIT. Slovenija je skupaj prejela štiri zelene kartone, enega rumenega in dva rdeča.