STA novice / Omejitvi plačila nepremičninskega posredovanja pri najemu se obeta podpora

Spremembe določajo omejitev višine plačila za posredovanje pri najemu na štiri odstotke pogodbene vrednosti oz. ne več kot eno mesečno najemnino in ne manj kot 150 evrov. Gre za širitev omejitev provizij, ki trenutno veljajo za prodajo nepremičnin, tudi na njihovo oddajo, kar pa ne bo veljalo pri pogodbah med gospodarskimi subjekti. Predlog uvaja možnost, da dejavnost lahko opravljali tudi za to kvalificirani tujci, s čimer bo Slovenija izpolnila zahteve Evropske komisije.

Rešitvam močno nasprotuje Zbornica za poslovanje z nepremičninami pri GZS, ki se ji zdi nesprejemljivo, da bi država cenovno omejila storitev, ki je prosto dostopna na trgu. Konkurence je po njihovem na trgu dovolj, storitev za državljane ni obvezna, prek posrednikov pa steče manj kot 50 odstotkov prometa. Tako ostaja možnost ustavne presoje uveljavljene rešitve predloga te novele odprta.

Kot je bilo slišati v današnji razpravi v DZ, bodo vladne stranke rešitve podprle. Večina je tehtala med javnim interesom in svobodno gospodarsko pobudo in se odločila, da bo dala prednost večji zaščiti potrošnikov oz. najemojemalcev. Luka Mesec iz Levice je poudaril, da je praksa na trgu denimo pokazala, da morata tako najemodajalec kot najemojemalec posredniku plačati znesek ene najemnine, kar nakazuje "utemeljen sum kartelnega dogovora, zato je državna intervencija potrebna".

Kršenje svobodne gospodarske pobude pa je glavni argument opozicijskih SDS, NSi in SNS, da predloga ne bodo podprli. Bojan Podkrajšek iz SDS je ocenil, da "regulacija cen ni smiselna, saj udeležba posrednika sploh ni nujna". "Na najemnem trgu se 70 odstotkov poslov zgodi brez posrednikov, dejavnost je že sedaj regulirana bolj kot v drugih članicah EU," je opozoril Aleksander Reberšek iz NSi. "Predlog je v nasprotju s pravom EU in ustavo," je dodal Dušan Šiško iz SNS.

Branko Simonovič iz DeSUS, kjer so predlogu po "tehtnem premisleku" napovedali podporo, je izrazil prepričanje, da bo državni svet na novelo sprejel veto. Vseeno so se v stranki strinjali, da ne pretirana regulacija ne popolnoma prosti trg nista dobra. Soniboj Knežak iz SD je dodal, da ureditev prinaša večjo varnost za potrošnika, predlog je po mnenju Gregorja Periča iz SMC na področju, ki se mu je doslej "namenjalo premalo pozornosti, predvsem pa premalo virov", korak naprej.

Robert Pavšič iz LMŠ je menil, da bo dodatna regulacija morda prinesla več opravljenih poslov posredovanja, izpostavil je večjo varnost potrošnika, nižje stroške za najemnika ter podaljševanje časa najema. Predlog bodo "z mešanimi občutki" podprli tudi v SAB, je napovedal Andrej Rajh. Ne zdi se jim odgovor na težavo, da najemniki v Ljubljani in na Obali plačujejo preveč, ter menijo, da ukrepi ne bodo imeli enakih posledic za 2100 nepremičninskih posrednikov v državi.

Čeprav je bilo slišati veliko očitkov na pomanjkanje stanovanj, zlasti najemnih in tistih za socialno bolj ranljive skupine, sta državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Aleš Prijon in Mesec opozorila, da ta novela zakona ne rešuje teh vprašanj. To bo prinesel stanovanjski zakon, katerega predlog bo šel po Prijonovih navedbah jeseni v javno obravnavo. Mesec si nadeja, da bo prinesel tudi vzpostavitev nadzora nad najemniškim trgom, ki ga sedaj po njegovi oceni ni.