STA novice / Vlada sprejela strategijo na področju migracij
četrtek, 18.7.2019
Ljubljana, 18. julija (STA) - Vlada je danes sprejela strategijo na področju migracij. Z dokumentom je začrtala osnovne usmeritve delovanja na tem področju, tako ko gre za zakonite kot tudi nezakonite migracije. Sledila naj bi priprava akcijskih načrtov, za posamezna področja, kot so ekonomske migracije, pa tudi posebna, podrobnejša strategija.
Kot je vlada zapisala na Twitterju, strategija migracije obravnava "na večplasten, celovit in dolgoročen način, v ospredje postavlja boljše razumevanje vseh vidikov migracij in izboljšanje ukrepov za njihovo upravljanje".
Strategijo vlade na področju migracij je pripravila medresorska delovna skupina, v kateri so bili poleg državnih sekretarjev z vseh ministrstev tudi predstavniki kabineta predsednika vlade, Sove, policije, urada za oskrbo in integracijo migrantov, urada vlade za komuniciranje, urada vlade za makroekonomske analize in razvoj ter uprave za zaščito in reševanje.
V dokumentu, ki ga predvideva že koalicijski sporazum, so ob opisu stanja definirali ključne cilje in usmeritve za učinkovito upravljanje migracij v Sloveniji. Strategija vključuje šest t. i. stebrov, od katerih je vsak povezan s posameznim vidikom migracij. Začenjajo z mednarodnim vidikom migracij, sledijo ekonomske migracije kot del zakonitih migracij, področji mednarodne zaščite in integracije tujcev v družbo ter nezakonite migracije in varnostna komponenta.
Kot so zapisali v strategiji, so migracije, ki potekajo na urejen in varen način, koristne za vse. Migracije, ki potekajo neurejeno, pa ogrožajo življenje, varnost, zdravje in osnovne človekove pravice migrantov, z njimi se okoriščajo tihotapci oziroma organizirani kriminalci, v državah sprejemnicah pa prispevajo k naraščanju protimigrantskega razpoloženja.
Vladna strategija predvideva medresorski pristop. Poudarja pa tudi dialog in partnersko sodelovanje med državami izvora, tranzita in ciljnimi državami. Med cilji navaja obravnavanje vzrokov migracij ter zaščito življenj, dostojanstva in osnovnih človekovih pravic migrantov, pa tudi odkrivanje in preprečevanje nezakonitih migracij tako na zunanjih kot tudi na notranjih schengenskih mejah Slovenije ter učinkovito izvajanje sporazumov o vračanju oseb. Prav tako je cilj odpravljanje in omejitev tveganj za nacionalno varnost, ki izhajajo iz migracijskih gibanj ali so z njimi povezana.
Prav vidik, vezan na nezakonite migracije, je v zadnjem času najbolj v ospredju. Po obisku predsednika vlade Marjana Šarca v občinah, ki se v letošnjem letu soočajo s povečanjem nezakonitih prestopov meje, je policija Slovensko vojsko zaprosila za dodatno pomoč pri varovanju meje na območju koprske policijske uprave. Kot so za STA pojasnili na policiji, so dodatne napotitve Slovenske vojske v fazi medsebojnega dogovarjanja in koordiniranja, na meji pa jih pričakujejo najpozneje v desetih dneh.
Eden od ciljev strategije je tudi zagotavljanje hitrih in učinkovitih postopkov za ugotavljanje upravičenosti do mednarodne zaščite ob hkratnem ugotavljanju morebitnih zlorabe.
Ob nezakonitih migracijah strategija govori tudi o zakonitih migracijah, kjer z namenom zmanjševanja strukturnih neskladij na slovenskem trgu dela ter izboljšanja razmerja med zavarovanci in upokojenci predvideva spodbujanje priseljevanja tuje delovne sile. Vlada tudi želi zmanjšati odseljevanje ter s konkretnimi ukrepi spodbuditi izseljence k vračanju v Slovenijo.
Finančna sredstva za izvedbo strategije bodo opredelili v akcijskih načrtih. Računajo tudi na evropska sredstva.
Kot je na Twitterju zapisala vlada, je Slovenija del globalnih migracijskih trendov. V zadnjih 19 letih prevladuje pozitiven selitveni prirast. Delež tujih državljanov med prebivalci Slovenije je 6,4-odstoten.
V zadnjih desetih letih tako enakomerno narašča tudi število veljavnih dovoljenj za stalno prebivanje. Konec decembra 2018 je imelo v Sloveniji veljavno dovoljenje za prebivanje ali potrdilo o prijavi prebivanja več kot 176.000 tujcev, med njimi je bilo več kot 148.000 državljanov tretjih držav. Največ veljavnih dovoljenj za prebivanje imajo državljani Bosne in Hercegovine, sledijo pa državljani Kosova in Srbije. Status mednarodne zaščite je bil od leta 1995 do konca 2018 priznan 818 državljanom tretjih držav.
Zadnje novice
-
Koalicija umaknila sporni del predloga sprememb za t. i. normirance (dopolnjeno)
13.2.2026 -
Koalicija umaknila sporni del predloga sprememb za t. i. normirance (dopolnjeno)
13.2.2026 -
Voditelji EU za dokončanje notranjega trga do konca 2027 (dopolnjeno)
12.2.2026 -
Sindikat bi ministrstvu za finance onemogočil poseganje v strokovno delo osebne asistence
12.2.2026 -
Orož obljublja mehak prehod v reorganizacijo okrajnih in okrožnih sodišč (dopolnjeno)
12.2.2026 -
Kaj je okrepljeno sodelovanje članic EU? (pojmovnik)
12.2.2026 -
Generalna pravobranilka EU predlaga razveljavitev odločitve o odmrznitvi sredstev Madžarski
12.2.2026 -
Evropski parlament potrdil nova pravila za preprečevanje nepoštenih trgovinskih praks v prehranski verigi
12.2.2026 -
Zelena luč odbora DZ za dvig starostne meje za vožnjo e-skirojev
12.2.2026 -
Javni uslužbenci z minimalno plačo v sedmi plačni razred
12.2.2026 -
Poslanci prihodnjo sredo še na eni izredni seji DZ
12.2.2026 -
Slovenija podpisala konvencijo Sveta Evrope o varstvu odvetniškega poklica
12.2.2026