STA novice / Svetina ob ustavni odločbi glede dronov: V postopku je bilo odgovorjeno na več dilem

Ustavno sodišče je ocenilo, da pravna podlaga za uporabo brezpilotnikov pri opravljanju policijskih nalog v zakonu o nalogah in pooblastilih policije ni neustavna. Pri varuhu so kot najbolj kritično videli določbo, ki govori o tem, da je uporaba dronov dovoljena tudi za dokazovanje kaznivih dejanj in prekrškov ter identificiranje storilcev. A je po mnenju ustavnih sodnikov varuh skopo utemeljil neskladje izpodbijane določbe z ustavo.

Svetina je ocenil, da je ustavno sodišče v zvezi z izpodbijano določbo podalo obširno razlago, iz katere je zdaj jasno, da je tehnična sredstva za fotografiranje ter video in avdio snemanje na dronih dopustno uporabljati zgolj za dokazovanje kaznivih dejanj in prekrškov ter identificiranje kršiteljev oziroma storilcev oziroma da jih je dopustno uporabiti zgolj na podlagi že zaznanega prekrška ali kaznivega dejanja.

To po varuhovih besedah pomeni, da je izključena uporaba brezpilotnih zrakoplovov za preventivni oziroma nadzorni namen v smislu odkrivanja protipravnih ravnanj, ki izpolnjujejo znake prekrškov in kaznivih dejanj. Varuh ne dvomi, da se bo sodišče na odločbo iz tega postopka v prihodnosti sklicevalo tudi v kakšnih drugih postopkih. Ob vedno bolj pretanjeni tehnologiji bo varstvo človekove zasebnosti ostajalo aktualno, zaradi česar je pričakovati nove dileme, na katere bo treba iskati čim bolj natančne odgovore, je zapisal.

"Ni torej usodno, da sta varuh in ustavno sodišče različno razlagala konkretno zakonsko določbo," je poudaril varuh. Spomnil je, da si je tudi Evropsko sodišče za človekove pravice že večkrat razlagalo pravne norme drugače, kot si jih je pred njim slovensko ustavno sodišče.

Po varuhovem opozorilu se je ustavno sodišče že pred svojo tokratno odločitvijo izreklo, da je s slehernim zbiranjem osebnih podatkov povezana nevarnost za njihovo zlorabo in da na občutljivem področju informacijske zasebnosti, v katerega posega država z zbiranjem osebnih podatkov, velja zahteva po jasnih in določnih normah posebnega pomena. Poleg tega se je izreklo, da mora zakonodajalec v primerih obdelave osebnih podatkov za policijsko delo še posebej skrbno pretehtati težo ukrepa, s katerim posega v občutljivo območje njegove zasebnosti.

Prav tako je ustavno sodišče po varuhovih besedah prepoznalo, da se dejanja, sankcionirana kot prekrški, nanašajo na zelo širok krog družbenega življenja in da podatki o vseh prekrških niso enako pomembni. Smiselno enako velja tudi glede kaznivih dejanj, je spomnil varuh. Ob upoštevanju navedenega se je odločil tudi izpodbijati omenjeno določbo.

V praksi bi se jo namreč lahko razlagalo tudi tako, da bi se policija ob raznolikosti kaznivih ravnanj zlahka lahko sklicevala, da z uporabo napredne zmogljive tehnologije nadzora samo poskuša dokazovati ta ali oni prekršek oziroma kaznivo dejanje. "Pri tem ne gre pozabiti na zasebnost ne le kršiteljev oziroma storilcev, ampak tudi vseh navzočih na območju, ki se ga je v določenem trenutku pokrivalo z omenjeno tehnologijo," je zapisal varuh.

Varuh je izpodbijal tudi del zakona o nalogah in pooblastilih policije glede uporabe tehničnih sredstev za prepoznavo registrskih tablic, ki pa ga je ustavno sodišče razveljavilo. Prav tako je izpodbijal določbe o zbiranju podatkov o letalskih potnikih, o čemer bodo ustavni sodniki presojali posebej.