STA novice / Na seznamu invazivnih tujerodnih vrst v EU po novem 66 rastlinskih in živalskih vrst

Med rastlinskimi novinkami na seznamu je več okrasnih dreves in trav, ki so iz parkov in vrtov pobegnili v naravo, ter vodne rastline, ki so priljubljene zlasti pri akvaristih. Med štirimi novimi živalskimi vrstami sta ribi in ptica, so sporočili z ministrstva za okolje in prostor.

V slovenski naravi se že pojavljata drevo veliki pajesen in riba sončni ostriž. "Veliki pajesen se je razširil že po večini slovenskih mest, saj je izredno skromen in preživi tudi v manjših razpokah v asfaltu ali ob stavbah, v opornih zidovih. Postopoma zaradi rasti korenin povzroči poškodbe na infrastrukturi, ustvarja tudi videz zanemarjenosti zelenih površin in je zato velika nadloga vzdrževalcem zunanjih in javnih površin," so pojasnili in dodali, da se je že razširil tudi v naravo, kjer gosti sestoji s senco in strupenimi izločki korenin izganjajo domorodno rastje.

Sončni ostriž je zaradi privlačnega videza akvarijska riba. Če ga ljudje spustijo v naravo, je plenilec in uničuje ribji zarod ter tekmuje z domorodnimi vrstami za življenjski prostor. Prenaša lahko zajedalce ter se križa z drugimi vrstami rib.

V Sloveniji je bilo po navedbah ministrstva opaženih 18 vrst s seznama, a so volovsko žabo predstavniki nevladnih organizacij iz narave uspešno odstranili.

"Težave v naravi zaradi svoje razširjenosti povzroča 11 vrst, in sicer: kopenske rastline sirska svilnica, žlezava nedotika, orjaški dežen in veliki pajesen ter vodna rastlina zahodna račja zel. Tu so še živali: nutrija, pižmovka, signalni rak in rak trnavec, riba psevdorazbora in želva popisana sklednica (rdečevratka in rumenovratka)," so dodali.

Za rastlinske in živalske vrste na seznamu veljajo najstrožji ukrepi, prepovedano jih je gojiti, prodajati, kupovati, izmenjavati, razmnoževati in izpuščati v naravo. Prepoved za nove vrste na seznamu bo začela veljati 15. avgusta.

Ministrstvo za okolje in prostor je sicer spomladi predstavilo osnutek novele zakona o ohranjanju narave, ki bo podrobneje uredil področje invazivnih tujerodnih vrst. Po pričakovanjih bo zakon sprejet v letu 2020.

Pripravlja pa se tudi uredba, ki bo določila pristojne službe, ukrepe za preprečitev nenamernega vnosa ali širjenja invazivnih tujerodnih vrst ter ukrepanje v primeru zgodnjega odkritja in obvladovanje močno razširjenih invazivnih tujerodnih vrst.

Na evropskem seznamu sicer niso vse vrste, ki so v Sloveniji oz. EU močno invazivne. Tako na primer na seznamu ni japonskega dresnika, močno razširjenega tudi ob številnih rekah, potokih in jezerih v Sloveniji. Po mnenju strokovnjakov EU je namreč že tako razširjen, da tudi uvrstitev na seznam EU njegovih škodljivih vplivov ne bi zmanjšala, so še navedli na ministrstvu.