STA novice / Javni poziv k bolj korenitim zakonskim spremembam glede vožnje v naravnem okolju

Kot so zapisali podpisniki s prvopodpisanim profesorjem z mariborske filozofske fakultete Borisom Vezjakom, se stanje z leti slabša in postaja nepregledno, uporabniki pa vse bolj pogumni in tudi organizirani. "Za njihova ravnanja ni najmanjšega opravičila in nobenega razloga za toleranco," so prepričani.

Vsi dosedanji poskusi bolj zaostrene ureditve vožnje z vozili na motorni pogon v naravnem okolju so bili po njihovih ocenah preblagi in obenem neuspešni. "Nič ne pomaga, če zakon o ohranjanju narave prepoveduje vožnjo, ustavljanje, parkiranje ali organiziranje vožnje s takšnimi vozili, če se ga ne spoštuje. Ne pomaga člen o evidencah in označitvi vozil na motorni pogon, ki niso namenjena vožnji po cestah, če je takšno evidentiranje namenjeno samemu sebi ali se sploh ne izvaja," so dodali.

Globe za vožnjo v naravnem okolju so označili kot smešno nizke; za posameznike so po njihovih navedbah celo nižje od kršitev določb glede vožnje s kolesi. "Splošnega nereda in kaosa, s katerim se uničuje podrast, gozdne in kmetijske površine, dodatno degradira že opustošeno okolje, povzroča hrup in končno tudi škodo lastnikom zemljišč, seveda ne bo mogoče ustaviti le z dvigovanjem višine kazni - a to bil dober začetek," menijo.

Poslancem in okoljskemu ministrstvu sicer predlagajo štiri ukrepe. Predlagajo, naj nemudoma pristopijo k predlogu dviga "trenutno nesramno nizke kazni". Sedanja zagrožena globa od 40 do 100 evrov in za pravne osebe od 1000 do 2000 evrov se mora, vsaj v prvem primeru, bistveno povečati v skladu s potencialno škodo, ki jo takšno početje povzroča, so prepričani.

Prav tako bi morali še dodatno zvišati kazni za predelavo izpušnih sistemov, ki ima za posledico več hrupa, in v zakonodajo uvesti obvezno registracijo vseh vozil na motorni ali drug lasten pogon (štirikolesnikov, motornih sani in motornih koles), uporabljenih v rekreativne namene. Slednje predlagajo zaradi njihove lažje identifikacije, obenem pa predlagajo opustitev "povsem neučinkovite in s tem neuporabne evidence za motorna vozila, ki niso namenjena vožnji po cestah".

Poslanci in ministrstvo bi morali po njihovem mnenju obenem razmisliti o zakonskih možnostih uvedbe predpisa o obvezni vgradnji čipa oziroma tahografa v vozila, če bodo še naprej le evidentirana, kar bi omogočilo sledenje in identifikacijo na daljavo.

Podpisniki so poudarili, da se zavedajo, da spremembe zakonov same po sebi ne bodo pripeljale do želenih rezultatov. "Kot družba potrebujemo več zavedanja in izobraževanja o pomenu ohranjanja narave, ekološki, kulturni in družbeni vrednosti prostora, naravnega okolja in naravnih virov, a k temu mora znova bistveno prispevati tudi politika. Seveda ne nasprotujemo uporabi omenjenih vozil v športno-rekreativne namene, ampak ta sodijo na ustrezne poligone in teh očitno primanjkuje: rešitev je zatorej tudi v njihovi izgradnji," so še navedli.

Pod poziv so se poleg Vezjaka podpisali še Rajko Muršič, Urša Zgojznik, Dušan Plut, Srečo Dragoš, Luka Omladič, Sonja Bezjak, Igor Žiberna, Andreja Slameršek, Milko Poštrak, Božo Repe, Gorazd Andrejč, Boris Blagotinšek, Božidar Flajšman, Andrej Adam, Vlado Miheljak, Jože Kos Grabar, Marjan Toš, Blaž Bajič in Maša Gril.