STA novice / Bratuškova ob obisku Premogovnika Velenje in Teša o prehodu v brezogljično družbo (dopolnjeno)

Direktor Premogovnika Velenje Golob in direktorica podjetja Mojca Letnik sta poleg aktivnosti za prehod v brezogljično družbo predstavila razvojne projekte ter izpostavila najaktualnejše teme, ki zadevajo scenarije obratovanja Premogovnika Velenje, podaljšanje koncesije pridobivanja premoga, zagotovitev potrebnih kadrov in problematiko upokojevanja ter zagotovitev virov za zapiralna dela, so sporočili iz Premogovnika Velenje.

Obisku ministrice je prisostvoval tudi generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) Stojan Nikolić, ki je izpostavil, da sta Premogovnik Velenje in Termoelektrarna Šoštanj kot neločljivo povezani enoti za Slovenijo in njeno oskrbo z električno energijo izjemnega pomena. "A dejstvo je, da podnebne spremembe in zakonodajne zaveze na ravni EU narekujejo določene politike razogljičenja in pri tem je eden ključnih sektorjev prav energetski," je poudaril.

V skupini HSE so po Nikolićevih besedah k problematiki zmanjševanja ogljičnega odtisa že pristopili in jo bodo reševali tudi v prihodnje, pri čemer bo poseben poudarek na tako imenovani pravični tranziciji. Poudaril je še, da če že na eni strani veliko govorimo o opustitvi trdih, fosilnih goriv iz energetskega spleta, pa je na drugi strani občutno premalo govora o potrebnih spremembah v transportu, navadah prebivalstva ter hlajenju in ogrevanju.

Ker je bilo v preteklih mesecih veliko govora in ugibanj glede uvoza premoga, je Golob izpostavil, da strategija delovanja šoštanjske termoelektrarne temelji na izrabi domačega vira, to je velenjskega lignita. V Premogovniku Velenje imajo trenutno še vedno več kot 109 milijonov ton premoga na razpolago, zato uvoz tujega premoga v srednjeročnih poslovnih načrtih ni načrtovan.

Golob je izpostavil, da se nujnosti prehoda v brezogljično družbo dobro zavedajo, zato so se tudi priključili medresorski delovni skupini, ki jo je oblikovalo ministrstvo za infrastrukturo in v kateri aktivno sodelujeta tudi HSE in Teš.

Je pa Golob izpostavil, da se v zadnjih letih srečujejo s pomanjkanjem kadra v osnovni dejavnosti. "Čeprav izvajamo številne aktivnosti, da bi povečali vpis v rudarske programe, bomo v novem šolskem letu imeli na novo vpisana samo dva dijaka in še to na tehnični smeri, na smeri geostrojnik rudar pa nobenega," je opozoril. Največja ovira pri pridobivanju novega kadra je po njegovi oceni ta, da še vedno niso sprejeti strateški dokumenti, ki bi urejali energetsko politiko na državni ravni, in tudi še ni dorečena zakonodaja na energetskem področju na ravni EU, zato v tem trenutku ni mogoče zagotovo reči, kdaj bo do tega prišlo.

Delovanje Teša je Bratuškovi predstavil njegov začasni direktor Mitja Tašler. Kot je pojasnil, je Teš z blokom 6 in okoljsko revitaliziranim blokom 5 pomemben člen zanesljivosti slovenske energetske oskrbe. Kot je Tašler ob tem izpostavil, se zavedajo, da težnja k razogljičenju narekuje tudi razmišljanja o postopnem opuščanju rabe fosilnih goriv ter da bo potrebno čim prej začeti iskati alternativne zdajšnji proizvedeni energiji iz Teša.

Bratuškova je danes obiskala še Dravske elektrarne Maribor, ki so tudi del skupine HSE. Kot so sporočili iz družbe, so ministrici predstavili svoje razvojne projekte. Direktor družbe Andrej Tumpej je poudaril, da ne smemo zanemariti cilja države glede proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov in tudi ne cilja, da bo Slovenija energetsko neodvisna država tudi v prihodnje. "Za oboje imamo slovenske energetske družbe sprejemljive rešitve, ki jih želimo ob podpori odločevalcev in širše javnosti v dobro vseh državljanov izpeljati," je dejal.

"Po delovnih srečanjih z vodstvi energetskih podjetij in ogledih delovanja nekaterih naših energetskih objektov lahko s še večjo gotovostjo rečem, da je slovenska energetika v vrhunski formi. Elektrarne in energetska podjetja zagotavljajo zanesljivost oskrbe z električno energijo, pa tudi drugimi energenti," pa so v družbi povzeli besede Bratuškove.