STA novice / Lagardova v Evropskem parlamentu za ozelenitev monetarne politike

Temeljna naloga ECB s sedežem v Frankfurtu je zagotavljati stabilnost cen ob spoštovanju načela, da mora biti letna inflacija pod dvema odstotkoma, a blizu temu pragu. Banka med drugim določa obrestne mere, po katerih posoja denar komercialnim bankam v območju evra, s čimer nadzoruje obtok denarja in inflacijo, ter upravlja devizne rezerve območja evra.

63-letna Lagardova, ki je bila osem let generalna direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF), pred tem pa v finančni krizi štiri leta francoska finančna ministrica, je pred današnjim zaslišanjem v parlamentarnem odboru za gospodarske in denarne zadeve že pisno odgovorila na 76 vprašanj evropskih poslancev.

Že v pisnih odgovorih se je zavzela za ohranitev spodbujevalne oziroma ekspanzivne denarne politike. Tudi danes je poudarila, da bo takšna politika potrebna še dolgo in da bo treba pozorno spremljati negativne učinke nizkih obrestnih mer v Evropi. Ob tem je podprla preučitev monetarnega okvira banke iz leta 2003.

Ključna obrestna mera v območju evra je že dolgo pri nič odstotka. Nizke obrestne mere vplivajo na bančni sektor in na sploh na finančno stabilnost, kar sproža kritike, zlasti v Nemčiji, glede negativnih učinkov za varčevalce v bankah.

Lagardova je sicer izpostavila, da bo kot predsednica ECB postavila v ospredje tri načela: zavezanost mandatu ECB, agilnost pri odzivanju na nove izzive in vključenost. Med izzivi je izpostavila podnebne spremembe, tehnološke spremembe in razdrobljenost multilateralne ureditve, ki jo spodkopava politika ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

Odločno se je zavzela za ozelenitev monetarne politike in spomnila, da je na čelu IMF dosegla, da so podnebne spremembe opredelili kot makrobonitetno oziroma sistemsko tveganje. Zelo konkretna ni želela biti, je pa izpostavila, da je eden od vzvodov jasen signal, da bo v prihodnje poudarek na naložbah v zeleno.

Zavzela se je tudi za dokončanje bančne unije, vključno z vzpostavitvijo skupnega sistema jamstev za bančne vloge, in za vzpostavitev evrskega proračuna, saj da bo to okrepilo mednarodno vlogo evra, ter pozvala k izvajanju strukturnih reform, ki so po njenih besedah v številnih državah nedokončane.

Lagardova, ki jo je eden od članov odbora označil za "kraljico evra", je v razpravi z odborom izpostavila tudi pomen komunikacije z ljudmi, ne le s finančnimi trgi, čemur namerava posvetiti svojo energijo in čas.

Izpostavila je tudi, da upa, da ji nikoli ne bo treba izreči besed svojega predhodnika Maria Dragija, da bo za rešitev evra storil vse, kar je treba, saj bi to pomenilo, da politiki in vsi drugi niso opravili svojega dela.

Odbor bo po približno triurni razpravi danes ob 18. uri glasoval o kandidaturi Lagardove za predsednico ECB, nato pa bodo evropski poslanci o njenem imenovanju glasovali še na plenarnem zasedanju ta mesec. Vloga Evropskega parlamenta je sicer zgolj posvetovalna, njegovo mnenje ni zavezujoče.

Predsednika ECB za osem let imenuje Evropski svet, torej voditelji članic EU. Končno odločitev sprejmejo s kvalificirano večino na podlagi priporočila Sveta, ki je bilo sprejeto julija. Ob tem se posvetujejo z Evropskim parlamentom in Svetom ECB, ki je prav tako že podal pozitivno mnenje. Končna odločitev voditeljev se pričakuje oktobra.

Voditelji so Lagardovo izbrali v začetku julija v okviru širšega svežnja imenovanj na najvišje položaje v institucijah EU. Ta odločitev je bila ključna, zapletov v nadaljnjem postopku ni bilo pričakovati. Francozinja bo z novembrom na vodilnem položaju v ECB nasledila Italijana Draghija, ki svoj mandat konča 31. oktobra.