STA novice / Razpravljavci podvomili v učinkovitost rešitev v predlogu medijske novele

Noben medijski zakon ne more bistveno izboljšati socialnega položaja novinarjev, ker se odvisnost medijev od trga le še stopnjuje, je ocenil novinar Nenad Glücks in dodal, da so slovenski mediji zaradi tega "pod hudim udarom". Po njegovih besedah to zlasti velja za nedržavne in nestrankarske medije, katerih preživetje je odvisno izključno od trga.

Glücks, ki se je okrogle mize udeležil kot predstavnik Združenja novinarjev in publicistov, je nezadovoljen zaradi načina, kako se je ministrstvo za kulturo v zakonskem predlogu lotilo problematike sovražnega govora. Ne zdi se mu sprejemljivo, da bi inšpektor sankcioniral medije, ki so po njegovi presoji širili nestrpnost, ampak bi to moralo biti v domeni sodišč.

Poznavalka medijskega prava, odvetnica Jasna Zakonjšek je bila kritična do tistega dela predloga novele zakona o medijih, ki se nanaša na pravico do popravka. Po njenih besedah je ministrstvo spregledalo dosežke sodne prakse na tem področju in jih ni zapisalo v zakonski predlog. Opozorila je, da so predlagane spremembe minimalne in ne zmanjšujejo nevarnosti zlorabe te pravice.

Kritičen do načina, kako se je ministrstvo lotilo vprašanja pravice do popravka, je tudi Glücks. Po njegovih besedah so pristojni bolj kot ne pozabili na izkušnje in predloge novinarskih organizacij. Želi si tudi, da bi ministrstvo povečalo sklad za pluralizacijo medijev in okrepilo spodbude za zaposlovanje novinarjev, ki so žrtve prekarizacije poklica.

Ustanovitelj Radia 1 Leo Oblak se je zavzel za medijem bolj prijazno davčno okolje. Opozoril je na naraščajo moč spletnih velikanov, kot sta Google in Facebook, ki vse bolj načenja klasično medijsko krajino, še posebej tiskane medijev. Zaskrbljen je, da bi uvedba digitalnega davka obšla "ključne igralce" in padla le na ramena slovenskih medijev.

Za organizacijo današnje okrogle mize, ki je potekala v ljubljanskem Cankarjevem domu, je poskrbel državni svet. Njegov predsednik Alojz Kovšca je pojasnil, da so k razpravi povabili tudi predstavnike ministrstva za kulturo, Društva novinarjev Slovenije, nacionalne televizije in ljubljanske fakultete za družbene vede, ki pa so se zaradi različnih razlogov opravičili.

Na ministrstvu želijo s prenovo zakona o medijih odgovoriti na razmere majhnega slovenskega medijskega trga, ki ga zaznamujeta predvsem intenzivna koncentracija lastništva in naraščajoča vpetost v digitalno ekonomijo. Javna razprava o zakonskem predlogu, ki je postregla s številnimi pripombami in pobudami deležnikov, se je iztekla konec avgusta.