STA novice / V javni razpravi novela zakona o zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami

Leta 2017 sprejeti zakon o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami se je začel uporabljati s 1. januarjem letos, pri uporabi pa so se doslej porodila številna vprašanja in pokazale določene pomanjkljivosti. Te želi ministrstvo za zdravje z novelo zakona odpraviti, hkrati pa zagotoviti dostopne in učinkovite storitve na tem področju.

Med drugim se je pri izvajanju zakona pokazalo, da je ta z vzpostavitvijo samostojnih centrov za zgodnjo obravnavo, ki so organizacijsko nadrejeni razvojnim ambulantam, brez razloga posegel v obstoječo organizacijsko strukturo zdravstvenih služb. To se s predlogom novele zakona odpravlja, saj ta omogoča, da se v izvajanje obravnave vključi obstoječa mreža zdravstvenih služb. Prav tako se je z izvajanjem zdaj veljavnega zakona pokazalo, da na trgu ni na voljo dovolj kadra.

Predlog novele zakona omogoča, da se upoštevajo enotne in izkustveno določene klinične poti in strokovne smernice obravnave ter v razumnem prilagoditvenem roku postopoma pridobijo specialni kadri za izvajanje zgodnje obravnave, ki jih je zdaj težko dobiti na trgu, je med drugim razvidno iz gradiva, ki ga je za medresorsko usklajevanje pripravilo ministrstvo za zdravje.

Izvajanje zgodnje obravnave že poteka tudi kot pilotni projekt v treh razvojnih ambulantah v Sloveniji s popolno okrepljenimi timi, pri čemer je naloga pilotnega projekta, da predlaga klinične poti in protokole sodelovanja med izvajalci zgodnje obravnave. Kot so navedli na ministrstvu, tako omenjeni projekt kot postopno popolnjevanje timov na 19 lokacijah od 1. januarja letos omogoča, da se zgodnja obravnava uveljavi postopoma in kot kakovostna storitev. V času uveljavljanja pa se po potrebi še vedno uporablja postopek usmerjanja, kot je določen z drugim zakonom, to je zakonom o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami.

Za izvajanje že veljavnega zakona o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami se sredstva zagotavljajo v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja in državnega proračuna. Z novelo zakona pa se povečuje obremenitev državnega proračuna za financiranje specializacij kliničnih psihologov.

Predvidena ocena sredstev za posamezno specializacijo klinične psihologije je največ 40.000 evrov letno. Ob predpostavki, da bo za prvo leto razpisanih deset specializacij in da ministrstvo predvideva, da se bodo specializacije začele izvajati v drugi polovici leta 2020, ocenjeni znesek za to leto znaša 200.000 evrov. Za prihodnja leta ocenjeni letni znesek znaša 400.000 evrov.

Ministrstvo za zdravje predlaga, da se predlog novele zakona obravnava po skrajšanem postopku, saj gre za manjše spremembe.