STA novice / Banka Slovenije z ukrepi na področju potrošniških kreditov za bolj vzdržno zadolževanje (daljše)

Ročnost potrošniškega posojila bo po novem do največ sedem let oz. 84 mesecev. Razmerje med letnim stroškom servisiranja dolga in letnim neto dohodkom kreditojemalca ne bo smelo preseči 50 odstotkov za osebe z dohodki do dvakratnika bruto minimalne plače in 67 odstotkov za preostali del dohodka. Imetniku kredita bo ob tem po plačilu obroka moralo ostati 76 odstotkov bruto minimalne plače, če ima vzdrževane družinske člane, pa še sorazmerno več, je povzel direktor oddelka finančna stabilnost in makrobonitetna politika Tomaž Košak.

Ukrep Banke Slovenije na področju stanovanjskih posojil ne bo prinesel bistvenih novosti, je napovedal. Zavezujoč ukrep bo postalo razmerje med letnim stroškom servisiranja dolga in letnim neto dohodkom kreditojemalca, ki prav tako ne bo smelo preseči 50 odstotkov za osebe z dohodki do dvakratnika bruto minimalne plače in 67 odstotkov za preostali del dohodka. Priporočilo bankam pa bo ostalo to, da razmerje med zneskom kredita in vrednostjo stanovanjske nepremičnine, s katero je kredit zavarovan, ne presega 80 odstotkov.

Pri teh ukrepih bodo dovoljena nekatera odstopanja. Za potrošniške kredite bodo veljala do 15 odstotkov zneska novoodobrenih kreditov za instrument omejevanja ročnosti, a ročnost ne bo smela preseči 10 let, za obe vrsti posojil pa do 10 odstotkov zneska novoodobrenih kreditov za instrument omejevanja razmerja med letnim stroškom servisiranja dolga in letnim neto dohodkom kreditojemalca.

Banka Slovenije je po Dolenčevih besedah po izdaji lanskih priporočil na področju potrošniških kreditov ugotovila, da se tveganja, povezana z rastjo teh kreditov, ne zmanjšujejo. "Letne rasti ostajajo visoke in presegajo dvomestno številko," je povzel Dolenc. Povprečni znesek potrošniškega kredita se je povečal za 2000 evrov in znaša 8000 evrov, je dodal Košak. Ker je centralna banka ugotovila, da je od priporočil odstopala skoraj četrtina zneska vseh teh kreditov, se je odločila za uvedbo zavezujočega sklepa.

Dolenc je orisal, da je kreditna rast v Sloveniji primerljiva s povprečjem območja z evrom, je pa opozoril, da je med segmenti neenakomerno razporejena. Pri stanovanjskih kreditih se je rast v zadnjih letih ustalila pri petih odstotkih: "Rast ocenjujemo kot vzdržno normalno in primerno." Rast posojil podjetjem ostaja pod petimi odstotki, torej ostaja nizka, a je tudi ta stabilna. Pri potrošniških kreditih pa je rast zelo visoka. Avgusta je medletno znašala 11,7 odstotka, obseg pa 2,9 milijarde evrov.

Kot je pojasnil, želijo, da je rast teh posojil v skladu s trendi na drugih področjih. Gospodarska rast je okoli triodstotna, na trgu dela je brezposelnost na zgodovinsko nizki ravni in je prej ali slej pričakovati obrat, rast razpoložljivega dohodka je med nič in štirimi odstotki, rast potrošniških posojil pa dosega dvomestno številko, pri čemer je na bančnem trgu trend, da se podaljšuje ročnost teh posojil. "Težava ni zadolženost ljudi, težava je trend na tem področju," je povedal.

Na kratek rok bodo ti ukrepi vplivali na dobičkonosnost bank, a v Banki Slovenije po njegovih besedah ocenjujejo, da bo učinek na dolgi rok tudi za banke pozitiven. Pričakujejo tudi, da bodo banke bolj spremljale namen, za katerega ljudje najemajo potrošniške kredite, in prilagodile ročnost kredita ročnosti stvari, za katero se kredit najema.