STA novice / Odbor DZ za izobraževanje zavrnil še en poskus SDS za izenačitev financiranja zasebnih in javnih osnovnih šol

V SDS so po besedah Tomaža Lisca novelo predlagali, da bi uresničili odločbo ustavnega sodišča iz leta 2014, s katero je to DZ naložilo, da mora država javnoveljavni program v zasebnih osnovnih šolah financirati v enaki višini kot v javnih šolah.

Po besedah Lisca je predlog v skladu z odločbo ustavnega sodišča, kar je ocenila tudi zakonodajno-pravna služba DZ, ki je zapisala, da "predlog odpravlja z ustavno odločbo ugotovljeno neskladje z ustavo". "Tako obstajajo vsi argumenti, da novelo sprejmete," je dejal.

Državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje Martina Vuk je menila, da je predlagana rešitev zgolj ena od več možnih, za nobeno pa za zdaj ni potrebne večine. Zato bodo skupno rešitev skušali oblikovati na ministrstvu znotraj široke delovne skupine, ki jo še oblikujejo, je povedala.

Kot že v velikokrat v razpravah o tej temi v DZ, so nekateri poslanci danes menili, da bi izenačitev financiranja zasebnih in osnovnih šol lahko ogrozila mrežo javnih šol. "Slovenija ima trenutno enega najboljših sistemov javnih šol. Nasprotujemo različnim ukrepom, ki bi ta sistem oslabili," je dejal Marko Bandelli (SAB). Željko Cigler (Levica) je menil, da je javno osnovnošolsko izobraževanje finančno podcenjeno, zato "je sredstva bolj smiselno usmeriti v nadgradnjo javne mreže šol".

Ker so nekateri koalicijski poslanci menili, da je ustavno sodišče glede financiranja zasebnih osnovnih šolah leta 2014 odločilo diametralno nasprotno kot leta 2001, je Jože Tanko (SDS) zakonodajno-pravno službo DZ pozval, naj pojasni, ali to drži. Katja Triller Vrtovec iz omenjene službe je odgovorila, da pri obeh odločbah ne gre za nasprotje. "V odločbi iz leta 2001 višina financiranja osnovnošolskega izobraževanja ni bila presojana," je dejala.

V razpravi je bilo med drugim slišati pozive k uresničitvi odločbe ustavnega sodišča. "Ker se z izrekom odločbe ustavnega sodišča ne strinjamo, vedno najdemo razloge, da je ne upoštevamo. Odločbo je treba uresničiti, če nam je všeč ali ne," je dejala Mateja Udovč (SMC).

A so v SMC tudi menili, da slednje zaradi preveč različnih pogledov ni mogoče, zato so predlagali kompromisno dopolnilo. Po njem bi država obvezni del javnega programa financirala 100-odstotno, v višini 85 odstotkov pa bi financirala dopolnilni in dodatni pouk, podaljšano bivanje od 1. do 5. razreda in in jutranje varstvo 1. razreda. Odbor dopolnila ni podprl.

Tadeja Šuštar (NSi) se je v razpravi zavzela za rešitev, kot jo je predlagala SDS. "Je dobra in sledi odločbi ustavnega sodišča," je menila. Nasprotno je bil prepričan Marko Koprivc (SD). Iz odločbe ustavnega sodišča ni jasno, kaj dejansko je zakonodajalcu naložilo ustavno sodišče, je dejal in napovedal, da predloga ne bodo podprli. V DeSUS so se zavzeli, da financiranje javnih in zasebnih šol ni bi bilo povsem izenačeno.

Seje so se udeležili tudi predstavniki zasebnih osnovnih šol in različnih civilnih iniciativ. Med drugim so poslance pozvali k sprejetju novele, s tem pa uresničitvi odločbe ustavnega sodišča. "Gre namreč za spoštovanje človekovih pravic 1500 otrok iz zasebnih osnovnih šol in zavarovanje ustavne demokracije," je dejal Miha Skubic iz civilne iniciative Bogatimo šolstvo.