STA novice / Sodišče EU potrdilo pogoje pri lovu na strogo zavarovane živali

Sodišče EU v sodbi postavlja visok dokazni standard izključitve razumnega (znanstvenega) dvoma, ki pa ga bo v praksi težko doseči, zato s tem pušča prostor za nadaljnje pravne spore, so za STA odločitev evropskega sodišča pojasnili na ministrstvu za okolje in prostor.

"Med drugim Sodišče EU izpostavlja, da je breme dokazovanja na državi članici, ki dovoli takšno upravljanje in da je treba pri dokazovanju uporabljati previdnostno načelo, še zlasti če po presoji najboljših znanstvenih podatkov ostane negotovost glede izpolnjevanja pogojev, ki jih zahteva direktiva o habitatih," so navedli.

Na Sodišče EU se je zaradi člena direktive, ki dovoljuje nadzor velikih zveri z odvzemom, obrnilo finsko združenje za varstvo okolja Tapiola. Dokončno odločitev v tem primeru mora sicer podati finsko vrhovno upravno sodišče. Volk je na Finskem resno ogrožena vrsta, število volkov pa naj bi v zadnjih letih znatno nihalo, najverjetneje zaradi divjega lova. Država medtem dovoljuje selektiven in omejen odvzem.

"Predmetna sodba je relevantna za vse države članice EU in se smiselno uporablja tudi pri vprašanju upravljanja vseh drugih strogo zavarovanih velikih zveri in drugih strogo zavarovanih vrst, ki so uvrščene na prilogo direktive o habitatih," so še pojasnili na ministrstvu.

V Sloveniji okvir za uravnavanje populacije zavarovanih vrst sicer dajeta zakon o ohranjanju narave in uredba o zavarovanju prostoživečih živalskih vrst, ki v našo zakonodajo prenašata direktivo o habitatih. Ta članicam EU med drugim omogoča poseg v zavarovane živalske vrste, če so te v ugodnem stanju in z namenom preprečitve resne škode premoženju ljudi in grožnje njihovi varnosti. Države EU tako lahko pod strogo nadzorovanimi pogoji dovolijo selektiven in omejen odvzem v omejenem številu, ki ga določijo pristojni nacionalni organi.

Tudi pri nas je problematika z volkovi, ki so se prenamnožili, zaradi česar se povečujejo napadi na rejne živali, prišla do točke, ki je razdelila javnost - nekateri si želijo populacijo krepko zmanjšati, iztrebiti ali jih omejiti na točno določena območja, nekateri so proti kakršnemukoli posegu v populacijo. Ta je sicer v ugodnem stanju.

Volk je na območju Slovenije prisoten že preko 100.000 let. Nekje do druge polovice 19. oz. do začetka 20. stoletja je bil prisoten po celotni Sloveniji, potem pa so ga v večjem delu države načrtno iztrebili.

Lovci so v 70. letih 19. stoletja sprejeli prve lokalne zaščitne ukrepe, z lovom nanj so prenehali leta 1990, pozneje pa odstrel izvajali le po načelih trajnostnosti. Država je volka popolnoma zaščitila leta 1993, leta 1999 pa se je v populacijo začelo posegati, a v obsegu, ki ne vodi v izumrtje. Trenutno je v državi okoli 80 volkov, ki večinoma živijo v 14 tropih.

Država populacijo volkov tako kot rjavega medveda uravnava z rednimi odloki o odvzemu iz narave, ki pa se v zadnjih letih sicer ni redno izvajal, kar je vodilo k temu, da so se tako volkovi kot medvedi prenamnožili. V uravnavanje populacije je tudi letos poseglo sodišče, država pa je zato sprejela interventni zakon, po katerem lovci lahko odstrelijo 11 volkov in 175 175 medvedov.

V problematiko sicer zdaj zagrizla delovna skupina, ki bo poiskala rešitev za prihodnje bolj optimalno upravljanje z velikimi zvermi. Ožja, strokovna skupina, zdaj pripravlja predloge glede vzdržnega števila medvedov in volkov ter izhodišča glede coniranja, ukrepov ter škod in nadomestil. Skupina naj bi končala predvidoma do konca leta.