STA novice / Sodišče EU objavo mnenja pravobranilca glede arbitraže preložilo na december (dopolnjeno)

Generalni pravobranilec, Estonec Pikamäe je ob koncu julijske ustne obravnave v primeru slovenske tožbe sporočil, da bo svoje sklepne predloge predstavil 6. novembra. Ta datum je veljal še do nedavnega, zdaj pa so objavo preložili za več kot en mesec.

Na sodišču o razlogih za preložitev nočejo govoriti. Na vprašanje, kako pogoste so takšne preložitve, pa so odgovorili, da so še kar pogoste, da se to zgodi približno enkrat na mesec, običajno takrat, ko pravobranilec potrebuje več časa za pripravo mnenja.

Tudi zunanji minister Miro Cerar je danes v Luksemburgu povedal, da razlogov za preložitev ne pozna. "Lahko je razlog povsem banalne narave, lahko ima vsebinska ozadja, a kot rečeno, razlogov ne poznam, zato ne morem tega komentirati," je dejal.

Ob tem je izpostavil, da se v pravnih postopkih zadeve pogosto zavlečejo in da enomesečni odlog verjetno ne pomeni nič dramatičnega. Pomembneje je, kakšna bo vsebina odločitve pravobranilca, in to zdaj vsi pričakujemo, je še dodal.

Julija je sodišče na ustni obravnavi presojalo hrvaški ugovor, da v tem primeru ni pristojno razsojati, ker da so meje med državami stvar mednarodnega, ne evropskega prava. Hrvaška in Slovenija sta prestavili znana stališča.

Hrvaška je ponovila, da zanjo arbitražna razsodba ne velja in da je jedro spora potek meje, ne interpretacija prava EU. Ob tem je dodala, da bi bil edina možna pravna podlaga za presojanje sodišča v tem sporu 273. člen pogodbe EU.

Slovenija pa je poudarila, da pri slovenski tožbi ne gre za vprašanje meje, saj da je to rešeno z arbitražno razsodbo, ki je dokončna in pravnomočna, ter ponovila, da Hrvaška z nepriznavanjem arbitražne razsodbe o meji krši evropska pravila in politike.

Slovenija v tožbi Hrvaški očita kršenje načel vladavine prave in lojalnega sodelovanja med članicami EU ter kršenje uredbe o skupni ribiški politiki, schengenskih pravil o gibanju oseb prek meja ter direktive glede pomorskega prostorskega načrtovanja.

Če se sodišče razglasi za pristojno, je na vrsti vsebinska obravnava glede tožbenih zahtevkov Slovenije. Sodišče se lahko odloči tudi, da združi končno odločitev glede pristojnosti z vsebinsko obravnavo, a to je po neuradnih navedbah manj verjetno.