STA novice / Slovenski proračunski načrt za leto 2020 že v Bruslju

Osnutek proračunskega načrta se kljub imenu ne nanaša zgolj na državni proračun, ampak na celotne javne finance, temelji pa na odloku o okviru za pripravo proračunov sektorja država 2020-2022, na predpostavkah iz predloga proračuna za prihodnje leto, ki ga obravnava DZ, in na najnovejših makroekonomskih napovedih Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar).

Umar je v jesenski makroekonomski napovedi oceno rasti BDP za letos znižal s 3,4 na 2,8 odstotka, za prihodnje leto pa jo je oklestil za 0,1 odstotne točke na tri odstotke.

Vlada kljub nižji gospodarski rasti, ki pa še vedno precej presega povprečje v evrskem območju, in ob predpostavkah sprejetja načrtovanih ukrepov letos ter prihodnje leto načrtuje nominalni javnofinančni presežek. Letos naj bi ta dosegel 0,8 odstotka BDP, prihodnje leto pa 0,9 odstotka BDP.

Strukturni javnofinančni saldo, torej tisti, pri katerem se upoštevajo učinki ekonomskega cikla oz. gibanja potencialnega BDP, naj bi se letos po vladnih napovedih ustavil pri 0,10 odstotka potencialnega BDP, v letu 2020 pa pri 0,13 odstotka potencialnega BDP.

Ciljna vrednost strukturnega salda po navedbah ministrstva za finance, kjer so pripravili osnutek proračunskega načrta, omogoča tudi doseganje domačega fiskalnega pravila, ki določa, da po doseženi strukturni uravnoteženosti javnih financ leta 2017 to država v povprečju ohranja na srednji rok.

Obenem naj bi bili načrti tudi skladni z doseganjem svojega srednjeročnega fiskalnega cilja. Tega za članice periodično določi Evropska komisija in je za obdobje 2020-2022 za Slovenijo pri -0,25 odstotka BDP, potem ko je bil v obdobju od leta 2017 do leta 2019 pri 0,25 odstotka BDP.

Hkrati Slovenija po zagotovilih vlade v celoti izpolnjuje pravilo o javnem dolgu, ki izhaja iz pakta o stabilnosti in rasti. Po znižanju javnega dolga v letu 2018 na 70,4 odstotka BDP je letos načrtovano njegovo znižanje na 66,3 odstotka BDP, kar je po navedbah ministrstva za finance celo nižje od zahtevanega. Leta 2020 država načrtuje dolg v višini 62,1 odstotka BDP, leta 2021 pa naj bi upadel pod predpisano zgornjo mejo 60 odstotkov BDP.

Članice morajo osnutke proračunskih načrtov Evropski komisiji poslati do sredine oktobra, trenutno so na spletnih straneh komisije objavljeni dokumenti Slovenije, Slovaške, Španije, Finska, Latvije in Luksemburga.