STA novice / Vlada se je seznanila s predlogi sprememb volilne zakonodaje, žogica je zdaj pri strankah

Kot je v izjavi po seji vlade spomnil minister za javno upravo Medved, bo kmalu minilo leto dni od ugotovitve ustavnega sodišča, da je 4. člen zakona o volilnih enotah tako močno v neskladju z 20. členom zakona o volitvah v DZ, da je to neustavno. Ministrstvo je v postopku iskanja rešitev za implementacijo odločbe pripravilo dva predloga zakonskih sprememb.

Prvi je predlog novele zakona o volitvah v DZ, ki predvideva, da območja volilnih enot ostanejo približno taka kot so, volilne okraje pa bi črtali. Tako bi politične stranke v vsaki volilni enoti kandidirale 11 kandidatov, volivci pa bi imeli možnost oddaje relativnega prednostnega glasu tudi posameznemu kandidatu. Prednostni glas sicer ne bi bil obvezen.

"Prednost prednostnega glasu je bistveno večja personalizacija volitev in gremo v smeri bistveno bolj odločujočega glasu volivca," je med drugim pojasnil Medved in dodal, da je to rešitev, ki so ji na ministrstvu bolj naklonjeni. Ob tem je opozoril, da volivcev ne gre podcenjevati v smislu, da morda tega glasu ne bi znali uporabiti. "Evropske volitve kažejo, da ga volivci v več kot 80 odstotkih uporabijo. In na zadnjih volitvah so bili vsi poslanci v Evropski parlament izvoljeni s prednostnim glasom," je izpostavil.

Ob tem je opozoril, da tak predlog podpira šest političnih strank, ki pa v DZ nimajo 60 glasov, kolikor jih je potrebnih za spremembo tega zakona.

Druga rešitev, ki so jo pripravili na ministrstvu, pa je novela zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ. Z njo so spremenili meje volilnih okrajev, pri čemer je ministrstvo po Medvedovih besedah sledilo dikciji ustavnega sodišča in zakona o volitvah v DZ, ki govori, da morajo imeti okraji približno enako število volivcev, brez velikih odstopanj.

Ob tem je opozoril, da ustavno sodišče sicer ni predpisalo še dovoljenega obsega odstopanj, zato je težko reči, kaj je ustavno. Na ministrstvu pa so sledili cilju 10-odstotnega odstopanja povprečnega volilnega okraja. "Sodimo, da volilni okraji z življenjskimi odstopanji zadostijo odločbi ustavnega sodišča, je pa res, da kaj bistveno bolj odločujoč glas volivca v tem primeru ne bo, saj ureditev ostaja v bistvu enaka," je dodal Medved. Priznal je sicer, da so nekatere stranke izrazile tudi ideje po večjih odstopanjih pri okrajih, a da za take predloge ministrstvo ne more prevzeti strokovne odgovornosti.

Za spremembo tega zakona je sicer potrebnih le 46 glasov poslancev, a je kljub temu pričakovati, da bo to trši oreh.

Dogovor med strankami je bil, da bodo predlog vložili v proceduro poslanci, vlada se je torej s predlogi samo seznanila. Pripravilo pa jih je ministrstvo, ker želi s tem pospešiti ta proces, "sicer nam bo začelo zmanjkovati časa", je opozoril minister.

Glavno delo tako čaka stranke pri zagotavljanju podpore enemu ali drugemu predlogu. Osnutka bodo zdaj poslali političnim strankam in predsedniku republike Borutu Pahorju.