STA novice / Žrtve kaznivih dejanj po novem bolj zaščitene in z več pravicami

Kot so poudarili na ministrstvu za pravosodje, žrtve kaznivih dejanj ne bodo več zgolj nekakšna postranska škoda kaznivega dejanja, s katero se bolj ali manj posredno ukvarjajo različni organi v kazenskem postopku, ampak se v ospredje postavlja skrb za njihovo dobrobit in procesne pravice.

Med drugim novela določa obveznost zagotavljanja informacij žrtvam o njihovih pravicah že ob prvem stiku, obveznost izdelave ocene individualne ogroženosti žrtve in potrebe po njeni zaščiti, obveznost zagotavljanja informacij o postopku in zasledovanje minimiziranja stikov žrtev s storilcem.

Novela vzpostavlja tudi sistem pomoči za žrtve, s tem pa tudi temelj za t. i. hišo za otroke. Na ministrstvu so za zdaj našli primerno lokacijo, je na nedavni seji odbora za pravosodje pojasnila pravosodna ministrica Andreja Katič. Med drugim se še ubadajo z vprašanjem, kakšno organizacijsko obliko bo imela hiša, je pojasnila Katičeva in dodala, da bodo organizacijo verjetno ustanovili na podlagi zakona o zavodih. Vendar bo to terjalo dodatna sredstva in zaposlitve.

Med novostmi, ki bodo predvsem pomembne za otroke, ki se znajdejo v policijskih in sodnih postopkih, je ta, da bo odslej mogoče pričanje otroka posneti, da mu v nadaljnjem postopku ne bo treba ponavljati pričanj.

Novela med drugim zavezuje vse udeležence postopka, torej policijo, državno tožilstvo, sodišče in druge državne organe, strokovnjake, izvedence, sodne in druge tolmače ter poravnalce, k posebno skrbnemu in obzirnemu ravnanju, kadar je to potrebno zaradi ranljivosti žrtve, na primer zaradi njene starosti, zdravja, nebogljenosti ali druge podobne okoliščine.

Žrtev ima odslej pravico do prisotnosti zaupne osebe, ki jo lahko sama izbere ob prvem stiku s pristojnim organom. Ta oseba, ki ni odvetnik, lahko žrtev spremlja in ji je v oporo med celotnim postopkom. Kot so poudarili na ministrstvu, taka zaupna oseba ne more biti nekdo, ki bi žrtvi lahko škodoval, niti ne more biti oseba, ki je stranka ali udeleženec postopka.

Pomembna novost je pravica žrtve, da se prepreči neželeni stik s storilcem kaznivega dejanja, razen kadar je to nujno potrebno zaradi uspešne izvedbe predkazenskega ali kazenskega postopka.

Žrtev ima po novem tudi pravico do brezplačne zdravstvene, psihološke in druge pomoči ter podpore, ki jo nudijo centri za socialno delo in druge organizacije. V nekaterih primerih so lahko žrtvi v pomoč tudi nevladne organizacije.

Žrtve nasilja v družini imajo tudi možnost umika v krizni center, kjer bodo dobile strokovno pomoč in nastanitev. Po izteku bivanja v kriznem centru se lahko umaknejo tudi v varno hišo ali zatočišče. Poleg tega imajo žrtve nasilja v družini pravico do brezplačne pravne pomoči in spremljevalca, ki jih spremlja v postopkih, jim pomaga pri zaščiti njihove integritete in iskanju rešitev ter jim nudi psihosocialno oporo.

Novost je tudi ta, da lahko sodišče na predlog žrtve nasilja v družini storilcu prepove vstop v skupno stanovanje in tega po potrebi prepusti v izključno uporabo žrtvi.

Žrtev ima po novem pravico tudi do tega, da zahteva obveščanje o morebitnem izhodu, odpustu ali pobegu storilca kaznivega dejanja zoper njo.