STA novice / Višja solidarnostna pomoč za člane sindikatov po mnenju vrhovnega sodišča ni sporna

Vojak, član Sindikata vojakov Slovenije, ki ni bil med podpisniki aneksa, je ministrstvo za obrambo tožil, ker mu to ni želelo izplačati solidarnostne pomoči po določbah, ki veljajo za člane sindikatov, ki so aneks podpisali.

Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je presodilo, da je takšno razlikovanje pri izplačilih solidarnostne pomoči nedopustno, temu pa je nato pritrdilo še Višje delovno in socialno sodišče Ljubljana. Zoper sodbo višjega sodišča se je nato z zahtevo po reviziji obrnilo obrambno ministrstvo prek državnega odvetništva, vrhovno sodišče pa je reviziji ugodilo ter presodilo, da zahtevek za plačilo solidarnostne pomoči ni utemeljen in bi ga sodišči druge in prve stopnje ob pravilni uporabi prava morali zavrniti.

Posledično je vrhovno sodišče spremenilo sodbi sodišč nižje stopnje tako, da se zavrne zahtevek za ugotovitev nezakonitosti in za plačilo višje solidarnostne pomoči za obdobje 2014-2016, ki bi s tem znašala 2079 evrov. Tožeča stranka pa mora državi povrniti tudi njene stroške postopka pred sodišči.

Po navedbah vrhovnega sodišča izpodbijana sodba temelji na prvem odstavku 11. člena zakona o kolektivnih pogodbah, po kateri reprezentativni sindikati sklepajo kolektivne pogodbe s splošno veljavnostjo. Kolektivna pogodba velja za vse delavce pri delodajalcu, ne le za člane sindikata, ki je podpisnik pogodbe. To pa po navedbah višjega sodišča pomeni, da se sindikati pogajajo v imenu vseh delavcev pri delodajalcu.

Vendar pa, opozarjajo na vrhovnem sodišču, se pri presoji ni upoštevalo 224. člena zakona o delovnih razmerjih, v skladu s katero se - do drugačne ureditve v zakonu o kolektivnih pogodbah - lahko v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti le za člane pogodbenih strank dogovorijo pravice in obveznosti, ki niso že urejene v zakonu. Kot ugotavlja vrhovno sodišče, so pogoji iz te določbe v obravnavanem primeru v celoti izpolnjeni.

Vrhovno sodišče tudi izpostavlja, da stališče višjega sodišča o nedopustnosti določitve večjih pravic v kolektivni pogodbi zgolj za člane sindikata, ki je podpisnik pogodbe, pomeni, da je sporna določba aneksa nična. Glede na obligacijski zakonik pa je pogodbeno določilo nično, če nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, česar pa v tem primeru vrhovno sodišče ne ugotavlja.

Kot še navaja v sodbi, dogovarjanje pravic in obveznosti s kolektivnimi pogodbami zgolj za člane podpisnika, ne pa za vse delavce, ne pomeni nedovoljene diskriminacije glede na članstvo v sindikatu niti po mednarodnem niti po primerjalnem pravu.

Ker je bila zaposlenemu na podlagi odločitve prvo in drugostopenjskega sodišča priznana pravica do plačila višje solidarnostne pomoči, ki jo je vrhovno sodišče zdaj zavrnilo, bo delavec moral preplačilo vrniti, so za STA pojasnili na ministrstvu za obrambo.

V Sindikatu vojakov Slovenije sodbo vrhovnega sodišča še preučujejo. Po vsej verjetnosti se bodo obrnili na ustavno sodišče, saj menijo, da je 224. člena zakona o delovnih razmerjih neustaven. Predsednik sindikata Gvido Novak je pri tem spomnil, da je bilo ustavno sodišče za presojo omenjenega člena v preteklosti že zaprošeno, a se vsebinsko glede tega ni opredelilo.

Vlada in reprezentativni sindikati javnega sektorja so leta 2013 v okviru pogajanj o plačah v javnem sektorju podpisali aneks h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti, ki je med drugim določil, da članom reprezentativnih sindikatov, ki so podpisniki aneksa, pripadata 20 odstotkov višja jubilejna nagrada in prav toliko višja solidarnostna pomoč.

Hkrati je aneks zanje določil višji prag, ko so upravičeni do solidarnostne pomoči. Javni uslužbenec, ki ni član nobenega sindikata ali je član sindikata, ki ni podpisal aneksa, namreč solidarnostno pomoč dobi, če njegova plača ne presega minimalne plače, člani sindikatov podpisnikov aneksa pa so do omenjene pomoči upravičeni tudi, če njihova plača dosega do 130 odstotkov minimalne plače.