STA novice / Propadel še en poskus izenačitve financiranja zasebnih in javnih šol

Zadnji poskus SDS za izenačitev financiranja zasebnega in javnega šolstva je zavrnil že matični odbor za izobraževanje, tako da se je DZ na današnji seji le seznanil, da je zakonodajni postopek končan. So pa poslanske skupine še prej predstavile svoja stališča.

Novelo zakona z isto vsebino so že šestič predlagali v SDS, kjer po besedah Jelke Godec želijo uresničiti odločbo ustavnega sodišča. Ker DZ odločbe še po petih letih ni uresničil, je poslanka koaliciji očitala kršitev več členov ustave in teptanje človekovih pravic. Po njenih besedah se želijo uresničitvi odločbe izogniti z vsemi možnimi variantami, od "barantanja z odstotki" do referenduma.

Poleg SDS so novelo podpirali še v NSi in SNS. Po besedah poslanke NSi Tadeje Šuštar je treba zaradi spoštovanja načela pravne države in spoštovanja ustavnega sodišča neustavnost čim prej odpraviti. Z zavrnitvijo pa je koalicija po njenih besedah "zamudila zadnjo priložnost, da si opere ime". Dušan Šiško (SNS) pa je opozoril, da je v zasebnih šolah le odstotek otrok, zato se mu zdi nesmiselno, da koalicija "komplicira pri financiranju, za ostale bedarije pa se vedno najde denar".

Po drugi strani pa so noveli nasprotovali v koalicijskih poslanskih skupinah in Levici. Po besedah Aljaža Kovačiča (LMŠ) je predlog SDS nesprejemljiv, saj je ločevanje med javnim in zasebnim nujno, da se ne spodjeda javnih storitev. Ob tem je obžaloval, da zadostne podpore ni dobil predlog ministrstva za izobraževanje.

Tudi v SD uresničitve odločbe ustavnega sodišča ne vidijo le v en rešitvi, stoodstotnem financiranju obveznega in razširjenega programa. Po besedah Marka Koprivca bo treba najti širši dogovor, zato upa, da bo ministru Jerneju Pikalu s svojo delovno skupino uspelo najti za vse sprejemljivo rešitev, ki ne bo ogrožala obstoja javne mreže šol.

Predloga SDS niso podprli niti v SMC, saj se po besedah Branislava Rajića nikoli niso zavzemali za stoodstotno financiranje zasebnih šol. Tega po njegovih besedah ustavno sodišče tudi ni zahtevalo, pač pa je tudi samo potegnilo ločnico med javnim in zasebnim. Popolni izenačitvi javnega in zasebnega šolstva po besedah Branka Simonoviča niso naklonjeni niti v DeSUS, kjer ugotavljajo, da je pri uresničevanju ustavne odločbe najtrši oreh njeno različno razumevanje

Da država ni dolžna v celoti financirati zasebnih šol, saj ustrezno vzdržuje mrežo javnih, je poudaril tudi Marko Bandelli (SAB). Spomnil, da je v SAB zbirajo podpise za razpis posvetovalnega referenduma za spremembo ustave, v katero bi jasno zapisali, da je država dolžna financirati le javne šole.

Vnovičnemu poskusu SDS za izenačitev financiranja javnih in zasebnih šol ostro nasprotujejo v Levici. Kot je dejal Miha Kordiš, SDS pod pretvezo uresničevanja ustavne odločbe pred javni interes postavlja svoje politične interese ter interese zasebnih šol in Rimskokatoliške cerkve. "Vsak cent za zasebne šole je cent manj za javne, vsak cent za zasebne šole je cent preveč," je dejal.