STA novice / Tik pred predvidenim brexitom se obeta nova preložitev (ozadje)

Johnson se je v četrtek zavzel za predčasne volitve 12. decembra, a samo če bo EU odobrila trimesečno preložitev brexita, ki je zaenkrat še vedno predviden 31. oktobra. Če bodo poslanci soglašali z volitvami, bo vlada skušala doseči potrditev zakonodaje o izstopnem sporazumu še pred uradno razpustitvijo parlamenta, do česar bi prišlo z začetkom volilne kampanje 6. novembra.

To bo že tretji premierjev poskus za razpis predčasnih volitev, potem ko je bil dvakrat neuspešen. V 650-članski poslanski zbornici potrebuje dvotretjinsko večino, kar pomeni 434 glasov.

Britanski opozicijski stranki Liberalni demokrati in Škotska nacionalna stranka (SNP) sta medtem v soboto predstavili svoj predlog za predčasne parlamentarne volitve. K premierjevemu predlogu nameravata vložiti dopolnilo, da bi bile volitve 9. decembra. To dopolnilo bo potrebovalo zgolj podporo navadne večine v parlamentu.

Vodja poslanske skupine SNP Ian Blackford in vodja liberalcev Jo Swinson sta ob tem v pismu predsednika Evropskega sveta Donalda Tuska pozvala, naj EU odobri trimesečno preložitev brexita. Blackford je pojasnil, da je ta preložitev potrebna, da bi se izognili brexitu brez dogovora, poroča britanski BBC. Ko bo to zagotovljeno, bosta opozicijski stranki skušali razpisati volitve pod pogoji parlamenta, in ne pod pogoji premierja, je dodal.

Johnson je v odzivu poudaril, da poslanci "ne morejo vzeti države za talko". Izpostavil je, da sam ni želel volitev in bi raje naprej vladal državi. Poslance je pozval, naj podprejo njegov načrt za volitve in "premaknejo državo naprej". Izrazil je tudi nasprotovanje trimesečni preložitvi brexita.

V glavni opozicijski stranki laburistov so medtem še neodločeni glede volitev. Njihov vodja Jeremy Corbyn je dejal, da bodo podprli volitve, če bo premier z mize umaknil brexit brez dogovora.

Ključni zavezniki vladnih konservativcev, severnoirski DUP, pa so sporočili, da bodo z odločitvijo počakali do ponedeljka.

Medtem se zdi, da države članice EU pri odločitvi o odlogu brexita čakajo na odločitev v Londonu. Da je treba počakati na to, se zavzema predvsem Francija, saj za odobritev preložitve zahteva utemeljene razloge. Za razliko od drugih držav Francija zagovarja krajšo preložitev, večina članic EU pa je naklonjena trimesečni prožni preložitvi brexita. To pomeni, da bi lahko Združeno kraljestvo unijo zapustilo, ko bo dogovor o brexitu ratificiran.

Države EU bodo odločitev o dolžini odloga sprejele v ponedeljek ali torek, najverjetneje po glasovanju na Otoku. Se pa vse strinjajo, da je treba britanski izstop preložiti, da bi se izognili brexitu brez dogovora.

Za preložitev brexita je britanska vlada zaprosila preteklo soboto, potem ko je tamkajšnji parlament podprl dopolnilo, s katerim je preložil dokončno potrditev dogovora o brexitu do sprejetja potrebne zakonodaje. V torek so poslanci podprli zakon o izstopnem sporazumu, a zavrnili časovnico obravnave v spodnjem domu parlamenta. Britanski premier je zato začasno prekinil sprejemanje zakonodaje, dokler EU ne bo sprejela odločitve o britanski prošnji za preložitev brexita.

To bi bila sicer že tretja preložitev britanskega izstopa iz EU. Sprva je bil predviden 29. marca, a so ga preložili na 12. april. Z 12. aprila pa je bil nato preložen še na konec oktobra.