STA novice / DZ predlog novele zakona o urejanju trga dela poslal v nadaljnjo obravnavo

Predlog novele zakona zvišuje minimalno denarno nadomestilo s 350 na 530,19 evra bruto. Znesek minimalnega dohodka medtem znaša 402 evra neto.

Predvideno je tudi podaljšanje zavarovalne dobe za priznanje pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti z veljavnih devet na 10 mesecev v zadnjih 24 mesecih.

S ciljem pospešiti aktivacijo starejših brezposelnih posebej spreminja pogoje pri določitvi njihovega denarnega nadomestila. Za zavarovance, ki so starejši od 53 let in imajo več kot 25 let zavarovalne dobe, je predvideno prejemanje denarnega nadomestila v trajanju 19 mesecev, za zavarovance, ki so starejši od 58 let in imajo zavarovalno dobo več kot 28 let, pa prejemanje denarnega nadomestila v trajanju 25 mesecev.

Denarnega nadomestila pa po novem ne bodo mogli uveljaviti zavarovanci, ki izpolnjujejo pogoje za poklicno in starostno upokojitev.

Poleg tega predlog novele ukinja finančno sankcijo za osebe, ki se po vročitvi odpovedi pogodbe o zaposlitvi v roku treh dni ne prijavijo v evidenco iskalcev zaposlitve. Po veljavni ureditvi se namreč tem osebam denarno nadomestilo namesto v višini 80 odstotkov povprečja plač odmeri le v višini 60 odstotkov povprečja plač.

Za večjo aktivacijo brezposelnih na splošno so medtem predvidene spremembe glede sankcij za tiste, ki kršijo obveznosti. Postopno sankcioniranje (izbris iz evidence brezposelnih po drugi kršitvi) je kot sedaj predvideno za lažje kršitve. Po novem pa bi bila brezposelna oseba v primeru težje kršitve - kot je odklonitev vključitve v program aktivne politike zaposlovanja ali odklonitev ustrezne zaposlitve - iz evidence izločena ob prvi kršitvi.

Spremembe se obetajo tudi upokojencem, ki opravljajo občasna in začasna dela. Po veljavnem zakonu lahko opravijo največ 60 ur teh del v koledarskem mesecu, kar je že dolgo predmet kritik, po novem pa bo mogoča izjema, s katero bo določeno, da lahko opravijo največ 90 ur. Največji letni dovoljeni obseg ur pa se ne spreminja.

Prav tako novosti čakajo tuje državljane. Za učinkovitejšo integracijo brezposelnih tujcev iz tretjih držav na trg dela naj bi namreč prišlo do uvedbe zahteve po osnovnem znanju slovenskega jezika (raven A1). To pogoj bodo morali izpolnjevati vsi, ki se bodo želeli vpisati v evidenco brezposelnih. Brezposelni državljani EU, Švice in držav evropskega gospodarskega prostora pa se bodo morali v okviru aktivnega iskanja zaposlitve vključiti v tečaj in pristopiti k izpitu iz osnovnega znanja slovenskega jezika.

Koalicijske poslanske skupine so predlogu novele izrazile podporo, tudi zato, ker so predvidene spremembe usklajene s socialnimi partnerji. Rešitvam so naklonjeni tudi v NSi in SNS. Z argumentom, da manjša obseg pravic z naslova brezposelnosti, pa so predlogu podporo odrekli v SDS. Najbolj kritični so bili sicer v Levici, kjer so prepričani, da je dvig denarnega nadomestila za brezposelnost prenizek, saj da nihče ne more preživeti s 400 evri. Vse druge rešitve so po njihovem mnenju še slabše, ker omejujejo obseg upravičencev do nadomestila, uvajajo nove represivne ukrepe, slabšajo položaj upokojencev, starejših delavcev in tujcev, zraven pa zmanjšujejo globe za delodajalce.