STA novice / DS v torek o vetu na ukinitev dodatka za delovno aktivnost

Zakon, ki ga je DZ sprejel minuli teden, predvideva ukinitev dodatka za delovno aktivnost kot del denarne socialne pomoči. Ukinitev dodatka so predlagali na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti z argumentom, da dodatek nima enakega učinka kot ob uvedbi leta 2012 in ljudi ne spodbuja k zaposlovanju, ampak povzroča neaktivnost v času, ko na trgu primanjkuje delovne sile. S takšnim ukrepom bi po mnenju ministrstva izboljšali socialno zaščito ranljivih skupin in dosegli njihovo hitrejšo aktivacijo.

Sprejemanje zakonske novele so spremljali glasni pozivi nevladnih organizacij, naj DZ dodatka ne ukine, med parlamentarnimi strankami pa so predlogu najostreje nasprotovali v Levici. Poudarjali so, da gre za protisocialen ukrep, vladi pa so očitali, da se je odločila varčevati na revnih ter da ljudi, ki prejemajo dodatek, potiska pod prag revščine. Proti so bili tudi v SD.

Takšnemu stališču so se pridružili tudi predstavniki delojemalcev v državnem svetu. Kot je opozorila interesna skupina, spremembe ne bodo vodile v hitrejšo aktivacijo upravičencev do denarne socialne pomoči in zmanjševanje pasti tveganja neaktivnosti brezposelnih upravičencev. "Prav nasprotno, uveljavitev sprememb bo vodila v zmanjšanje razpoložljivih sredstev posameznikov in družin, s tem v poslabšanje njihovega socialnega in materialnega položaja in v večjo izpostavljenost revščini in socialni izključenosti," so zapisali v predlogu za odložilni veto.

Po njihovem mnenju bo ukinitev dodatka prizadela tiste posameznike in družine, ki že sedaj živijo na robu ali pod pragom tveganja revščine. Med njimi je veliko dolgotrajno brezposelnih, sprememba pa bo prizadela tudi tiste zaposlene, ki imajo tako nizke plače, da z njimi ne morejo preživeti.

Praksa nevladnih organizacij pa je po njihovih navedbah pokazala, da je dodatek zelo uspešen ukrep pri ponovni vključitvi na trg dela.

Nerazumljiva se jim zdi tudi vezava denarne socialne pomoči na vključitev v javna dela, kar so v zakon vključili na predlog SDS. Namen tovrstnega ukrepa bi naj bil zmanjšanje odvisnosti od socialnih transferjev in hitrejša zaposlitvena aktivacija zaposlenih, vendar pa bo učinek ravno nasproten, so prepričani.

Ministrstvu za delo očitajo, da je ukinitev dodatka eksplicitno namenjena varčevanju. Gre pa za nizke zneske, "ki jasno kažejo zgolj na to, da vlada vztraja na načelnem varčevanju na najbolj ogroženih skupinah prebivalstva v Sloveniji, ob hkratnem razbremenjevanju najbogatejših, ki se je odrazilo pri zadnji spremembi dohodninske lestvice".

Prav tako je po njihovem mnenju neprimerno opravičevanje zakonskih sprememb zgolj na podlagi posameznih kršitev. Predlagatelji veta pa opozarjajo še na postopek sprejema zakonske novele, saj v njem socialni partnerji niso sodelovali.

Če bo DS v torek odložilni veto izglasoval, bo moral državni zbor o noveli odločati znova. V tem primeru bo podpora predlogu vprašljiva, saj bi za sprejem novele moralo glasovati vsaj 46 poslancev, minuli teden pa jih je za glasovalo le 34. Za novelo so sicer glasovali poslanci LMŠ, SMC, DeSUS in SNS. V SDS so se glasovanja vzdržali, prav tako večina poslancev NSi. Proti so bili v SD in Levici, poslanci SAB pa so glasovali različno.