STA novice / Zakon o bančnih izbrisih po vnovičnem mnenju odbora DZ ustrezen

Državni sekretar na ministrstvu za finance Metod Dragonja je dejal, da veto državnega sveta za vlado ni presenečenje. "Cilj zakona je odpraviti pomanjkljivosti sodnega varstva vlagateljev v podrejene obveznosti in delnice bank pred uvedbo izrednih ukrepov v letih 2013 in 2014, namen pa je tudi ponovna vzpostavitev zaupanja vlagateljev," je ponovil. Neuveljavitev zakona bo pomenila odmik od cilja zakona za precej časa.

Če bo zakon, ki ga je pripravila vlada, padel, bo parlament odločal o predlogu zakona, ki ga je pripravil državni svet. A ta po mnenju vlade ne upošteva vseh napotil ustavnega sodišča, tako denimo glede dokaznega bremena, dostopa do podatkov in mehanizma za potencialno izplačilo odškodnin, je spomnil. Po mnenju vlade je bil državni svet v delu svojega predloga izpostavljen lobističnemu interesu interesne skupine vlagateljev.

Državna svetnica Marija Lah je izpostavila, da je državni svet na zakon sprejel odložilni veto, ker "ta postopka pravnega varstva ne ureja ustrezno, saj ne odpravlja ključnih pomislekov". Med njimi je naštela izključno pristojnost sodišča v Mariboru ter to, da ne odpravlja neravnotežja med položajem strank ter da ne ureja ustrezno odmere sodnih taks, varstva osebnih podatkov in izvensodnega pavšalnega izplačila.

Maša Kociper (SAB) in Monika Gregorčič (SMC) sta spomnili, da so tekom sprejemanja zakona iskali konstruktivne rešitve za vsa odprta vprašanja ter da so potekala številna usklajevanja. V njih so bili izpostavljeni isti pomisleki, kot jih ima državni svet, rešitve v zakonu, med katerimi nekatere odpirajo vprašanje ustavnosti, pa da so skušali čimbolj utemeljiti.

Zakon je odgovor na odločbo ustavnega sodišča iz jeseni 2016, da določbe zakona o bančništvu, ki so bile podlaga za izbris ob izrednih ukrepih Banke Slovenije konec leta 2013, niso v neskladju z ustavo, razen člena, ki izbrisanim ni omogočil učinkovitega sodnega varstva. Zakon, ki bi ga zagotavljal, bi se moral uveljaviti do sredine maja 2017, a je prejšnji predlog obstal v parlamentarnem postopku v prejšnjem sklicu DZ.

Vlada je predlog zakona sprejela v začetku aprila, ko ji je uspelo prehiteti državni svet, ki je predlog pripravljal v smeri, da bi Banko Slovenije tožila država, in ne izbrisani imetniki kvalificiranih obveznosti. DZ je vladni predlog 22. oktobra potrdil s 46 glasovi za in 34 glasovi proti. Državni svet je nato nanj izglasoval veto.

A zakonu se tudi v primeru potrditve ne obeta gladka pot do uveljavitve. Banka Slovenije je nanj napovedala vložitev zahteve za presojo ustavnosti, o problematiki odloča tudi Evropsko sodišče za človekove pravice. "Odločitev tega sodišča je nepredvidljiva," je menil Dragonja in ocenil, da se državi lahko ponovi sodba glede nekdanjih varčevalcev Ljubljanske banke, ki je imela "za Slovenijo velike finančne posledice".