Navigacija
Portal TFL

STA novice / Ustavno sodišče zadržalo izvajanje parlamentarne preiskave v zadevi Kangler tudi glede tožilcev (dopolnjeno)

sreda, 13.11.2019

Ljubljana, 13. novembra (STA) - Ustavno sodišče je do končne odločitve zadržalo tudi izvrševanje zakona in poslovnika o parlamentarni preiskavi, v kolikor se nanaša na državne tožilce. Preiskovalna komisija v zadevi Kangler tako do končne odločitve ustavnega sodišča ne bo smela izvajati niti preiskovalnih dejanj, ki se nanašajo na tožilce, ne samo na sodnike.

Izvajanje zakona in poslovnika o parlamentarni preiskavi, kolikor se nanaša na sodnike, je ustavno sodišče na pobudo Sodnega sveta zadržalo že konec oktobra, sedaj pa je enako odločitev sprejelo še glede državnih tožilcev.

Tokrat so odločali na podlagi pobude in ustavne pritožbe generalnega državnega tožilca Draga Škete, vrhovnega državnega tožilstva in vrhovnega sodišča. Pobudniki so prepričani, da gre pri ustanovitvi preiskovalne komisije v zadevi Kangler za nedopusten poseg zakonodajne veje oblasti v pravosodje.

Kot so zapisali v pobudi, je "akt o odreditvi parlamentarne preiskave v delu, ki se nanaša na ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev državnotožilske in sodne funkcije v zadevah političnega funkcionarja in člana državnega sveta, obtožnega več korupcijskih kaznivih dejanj, nesprejemljiv z vidika temeljnih po postulatov vladavine prava, načela delitve oblasti, neodvisnosti in samostojnosti pravosodja in pravosodnih funkcionarjev, nosilcev državnotožilske in sodne funkcije ter temeljnimi pravicami do osebnega dostojanstva nekdanjih in sedanjih državnih tožilcev".

Ustavno sodišče ocenjuje, da se v tem primeru postavlja vprašanje ustavne skladnosti zakona in poslovnika o parlamentarni preiskavi, ker naj ne bi vsebovala ustreznih mehanizmov za preprečitev protiustavnih parlamentarnih preiskav, ki bi lahko posegle v neodvisnost in samostojnost državnih tožilcev.

Če bi se izkazalo, da izpodbijana predpisa res ne vsebujeta takih mehanizmov, pa bi jih po ustavi morala vsebovati, bi njuno izvrševanje do končne odločitve ustavnega sodišča že samo po sebi povzročilo težko popravljive škodljive posledice, so ocenili ustavni sodniki. "Izvajanje parlamentarne preiskave, ki se nanaša na ugotavljanje politične odgovornosti konkretnih državnih tožilcev v konkretnih sodnih postopkih, namreč lahko do te mere trči v ustavno načelo delitve oblasti in samostojnost državnih tožilcev, da lahko povzroči nepopravljivo škodo za neodvisnost in samostojnost državnega tožilstva," so zapisali v odločbi.

Te posledice pa je po njihovem mnenju mogoče preprečiti tako, da se začasno zadrži izvrševanje akta o odreditvi parlamentarne preiskave v delu, ki se nanaša na državne tožilce. Takšno zadržanje po oceni ustavnega sodišča ne bi povzročilo hujših posledic.

Ustavno sodišče je sklenilo, da bo zadevo obravnavalo absolutno prednostno. Sklep o zadržanju pa je sprejelo s štirimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovala sodnika Klemen Jaklič in Marko Šorli, ki sta dala odklonilni ločeni mnenji. Sodnik Rajko Knez je dal pritrdilno ločeno mnenje.

"Trditi, da zlorab v pravosodju ne bi smeli preiskovati v smislu iskanja morebitnih dokazov o teh zlorabah, je absurdno in očitno neresnično," je v svojem mnenju navedel Jaklič. Če bi preiskovanje zlorab v pravosodju prepovedali ali zadržali, bi s tem ukinili nič manj kot enega od predpogojev za delovanje svobodne demokratične družbe, je opomnil.

Po mnenju Šorlija zadržanje izvrševanja parlamentarne preiskave, koliko je ta usmerjena v ugotavljanje nezakonitosti pri uvedbi in vodenju kazenskega pregona, kadar te dosežejo dimenzije sistemskih odklonov, ogroža pravno varnost.

Knez pa je v pritrdilnem ločenem mnenju izpostavil, da ni mogoče izključiti, da posamezne parlamentarne preiskave ne bi bile protiustavne. Če je temu tako, potem lahko po njegovih navedbah že sama protiustavnost povzroči težko popravljive posledice.

S podobno argumentacijo je Jaklič sicer pojasnil tudi odklonilno ločeno mnenje k odločitvi, ki jo je ustavno sodišče sprejelo konec oktobra glede izvajanja preiskovalnih dejanj v primeru sodnikov.

Jaklič je bil v primeru sodnikov sicer edini, ki je glasoval proti takšni odločitvi, sedem sodnikov pa je glasovalo za. Sodnika Marko Šorli in Špelca Mežnar sta napisala tudi pritrdilni ločeni mnenji.

Mežnarjeva je med drugim izpostavila, da sodniki za sojenje v konkretnih postopkih niso politično odgovorni. Šorli pa je poudaril, da se DZ v delo posameznega sodnika v posamezni zadevi ne sme vmešavati.

S preiskovalno komisijo sicer poslanci ugotavljajo politično odgovornost vpletenih v kazenski pregon državnega svetnika in nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja ter domnevne zlorabe pri tem pregonu. Pri tem očitki letijo predvsem na mariborsko policijo, tožilstvo in mariborski okrožno in okrajno sodišče.

Komisija, ki jo vodi poslanec SDS Žan Mahnič, je sicer že začela z delom. Mahnič je po odločitvi ustavnega sodišča glede sodnikov napovedal, da bodo odločitev spoštovali, a nadaljevali z delom, saj zaenkrat na zaslišanja niti niso vabili nobenega posameznika zaradi funkcije sodnika. Tokratna odločitev glede tožilcev pa bo imela vpliv na nadaljnje delo komisije, saj so kot priče povabili tudi nekaj tožilcev. Ravno danes zvečer naj bi komisija zaslišala generalnega državnega tožilca Šketo.

Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window