STA novice / Komisija za nadzor javnih financ za prenovo insolvenčne zakonodaje v treh mesecih

Komisija od ministrstva za pravosodje oz. vlade zahteva, da v treh mesecih v DZ pošljeta zakonodajni predlog, ki bo odpravil možnost zlorabe instituta. Organom pregona in Komisiji za preprečevanje korupcije predlaga, da preiščejo "sum sistemske korupcije in lobističnega zakona" nekdanje predsednice vlade Alenke Bratušek in nekdanjega pravosodnega ministra Senka Pličaniča ter zunanjih sodelavcev, ki so po mnenju komisije odgovorni za spremembe zakonodaje, ki so omogočile zlorabe.

Ministrstvo naj razmisli o oblikovanju posebnega sodišča za insolvenčne postopke, vlada pa o pripravi črne liste zunanjih pripravljavcev zakonodajnih predlogov, ki so se izkazali za škodljive. Prav tako želijo revizijo spornih primerov, pri katerih so bili ugotovljeni sumi zlorab.

Predsednik komisije Anže Logar (SDS) je spomnil, da so na komisiji septembra že obravnavali to problematiko, ko so v javnosti prišli podatki, da so se podjetja iz kroga sinov ljubljanskega župana Zorana Jankovića z odpisom znebila za 29 milijonov evrov dolga, s čimer so bila po njegovih navedbah oškodovana tudi državna podjetja in Finančna uprava RS (Furs).

Ocenil je, da je zlorabo postopkov omogočila sprememba insolvenčne zakonodaje iz leta 2013, ko se je razširil krog subjektov, nad katerimi se lahko izjava poenostavljena prisilna poravnava, črtala pa se je določba, da se ukine prag minimalne razdolžitve v višini 50 odstotkov. "S tem se je praktično odprl divji divji zahod razdolževanja na račun upnikov," je dejal. Pri tem je s prstom pokazal na pravnico Nino Plavšak, ki da je odgovorna za zelo zapleteno zakonodajo.

Državno pravobranilstvo je po njegovih podatkih v 92 odstotkih nasprotovalo primerom poenostavljenih prisilnih poravnav, vendar pa so se kljub temu le v enem primeru pritožili na postopek prisilne poravnave.

Državni sekretar na pravosodnem ministrstvu Gregor Strojin mu je odgovoril, da tudi on deli ogorčenje in zgražanje nad tem, kako so se ti postopki v nekaterih primerih izrabljali, ne more pa soditi dela ministrstva v preteklih mandatih. Kot je izpostavil, je morebitne zlorabe instituta že zamejilo tudi sodišče, seveda ob ustrezni aktivnosti upnikov.

Sodna praksa je vsebinsko ves čas dopolnjevala zakon in tako omejila zakonodajo, vendar pa se, kot je dodal, sodna praksa lahko razvija le v prostoru, kjer je zakonodaja nekaj časa stabilna. "Orodja za preventivno prestrukturiranje morajo obstajati, zanašati pa se moramo tudi na upravičence v postopkih, da s svojim uveljavljanjem pravic vplivajo na potek postopkov," je navedel.

Predsednik Zbornice stečajnih upraviteljev Marko Zaman je opozoril, da je nujno spremeniti metodološki pristop v postopkih prisilne poravnave s poudarkih na srednjih in malih družbah, ne le na področju poenostavljenih prisilnih poravnava.

Da se sistemskih anomalij ne more učinkovito reševati na konkretnih postopkih, pa je dejal generalni direktor Fursa Peter Jenko. Zakonodaja, ki vsebuje takšne anomalije, se mora po njegovih besedah čim prej spremeniti.

Janez Janša (SDS) je ocenil, da bodo zakon spremenili, ko "bodo prvorazrednim odpisali vse", medtem ko se je Luka Mesec (Levica) spraševal, zakaj o tem govorijo šele sedaj, ko je veliko postopkov že končanih. "Vse skupaj je le ena velika dimna zavesa," je dejal. Da so poenostavljene prisilne poravnave daleč od njihovega bistva, pa se je strinjal Dušan Verbič (SMC). Da je parlament z omenjeno spremembo zakonodaje "uzakonil krajo", je prepričan Jernej Vrtovec (NSi).