Navigacija
Portal TFL

STA novice / Vrednotenje kmetijskih in gozdnih zemljišč razburja kmete (dopolnjeno)

četrtek, 14.11.2019

Ljubljana, 14. novembra (STA) - Odbora DZ za okolje in prostor ter za finance sta na skupni seji pretresala načrte za množično vrednotenje kmetijskih in gozdnih zemljišč. Sejo je zahtevala NSi, ki deli mnenja interesnih združenj kmetov, da je povečanje vrednosti teh zemljišč po novem sistemu nerazumno in da bi se moralo ta zemljišča vrednotiti po dejanski rabi, ne namenski.

NSi, ki sicer zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin izpodbija na ustavnem sodišču, tokrat izpostavlja povečanje vrednosti kmetijskih in gozdnih zemljišč, problematiko zemljišč pod cestno, železniško in komunalno infrastrukturo ter vrednotenje kmetijskih in gozdnih zemljišč po namenski rabi.

"Kmetje bodo kmalu postali administrativni bogataši, ker je njihova zemlja administrativno vredna veliko, v resnici pa gre za osnovno sredstvo, ki ljudem za veliko dela ponuja skromno preživetje," je opozoril Aleksander Reberšek (NSi). NSi je odboroma predlagala sprejem številnih sklepov, ki bi ministrstvom, vladi ali geodetski upravi naložili pripravo ustreznejših modelov vrednotenja za ta zemljišča.

A državni sekretarji z ministrstev za finance, okolje in kmetijstvo so odboroma predlagali, naj sklepov ne sprejmejo. Razprava o vplivu ugotovljenih vrednosti na obdavčitev je po besedah sekretarke Natalije Kovač Jereb preuranjena, drugačna obravnava kmetijskih in gozdnih zemljišč bi predstavljala neenako obravnavo lastnikov. Državni sekretar Aleš Prijon je ocenil, da bi z njimi izničili postopke, ki jih ministrstva izvajajo na tem področju, in spomnil, da se v petek zaključuje javna obravnava predlogov modelov vrednotenja nepremičnin.

Direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Branko Ravnik je izrazil zaskrbljenost zaradi ignorance do vseh njihovih predlogov. "Ekonomski položaj kmeta se slabša, vrednost nepremičnin pa veča," je poudaril. Predsednik Kmečke zveze NSi Janez Beja pa je za laž označil navedbo, da ni dviga vrednosti zemljišč tam, kjer ni spremembe namembnosti.

Ravnik je predlagal, naj se metoda vrednotenja po primerljivih prodajah zemljišč zamenja z na donosu zasnovano metodo vrednotenja. "Nujno naj se poveča število vrednostnih con," je poudaril. Kot je pojasnil Beja, je vse od Zasavja do južnega dela Ljubljane in do Logatca ena cona, morali bi jih dodati najmanj 10. "Šele tako bi se približali dejanskemu stanju," je menil.

Po predlogu zbornice naj namen zemljišč, na katerih se opravlja kmetijska ali gozdna dejavnost, ne bo opredeljen kot stavbno zemljišče. "Sicer gre tu za pritisk na 25.000 hektarjev zemljišč, da bi se čim prej pozidala," je opozoril. Po njegovem bi potrebovali tudi mehanizem, ki bi lastniku spremembo namembnosti, če je opredeljena napačno, omogočal hiter postopek.

Občine bodo po besedah Marinke Konečnik Kunst iz komisije za prostor pri Skupnosti občin Slovenije vesele, če se zemljišča, ki to niso, vrne v kmetijsko rabo. "Številni pa si tega ne želijo, zgodba ima tudi drugo plat," je opozorila. Podpirajo predlog NSi, naj vlada v proračunih zagotovi sredstva direkciji za infrastrukturo in občinam, da odkupijo ali uredijo evidence za zemljišča, na katerih je javna infrastruktura.

Boris Orešek iz Sindikata kmetov Slovenije je ocenil, da "kmetijstvo ni v stanju, ki bi omogočal dodatne finančne obremenitve". "Popravi naj se predlagane modele vrednotenja, uredi evidence o nepremičninah, na podlagi pravilnih podatkov pa naj se začne množično vrednotenje," je pristojne pozval Ravnik.

Člani parlamentarnih odborov so po razpravi zavrnili vse predlagane sklepe NSi, sta pa oba odbora soglasno podprla sklep, ki so ga v NSi vložili naknadno, z njim pa sta se strinjala tudi ministrstvi za finance ter okolje in prostor.

S sprejetim sklepom sta odbora predlagala vladi, da se predstavnik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije vključi v delo projektnega sveta za prenovo sistema obdavčitve nepremičnin. Kot je ob tem pojasnil poslanec NSi Jožef Horvat, sklep ni škodljiv in "če lahko poslanci kaj naredimo, potem moramo biti vključevalni".

Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window