Navigacija
Portal TFL

STA novice / Podjetja zaradi minimalne plače spreminjajo plačne sisteme, sindikati zaskrbljeni (tema)

nedelja, 17.11.2019

Ljubljana, 17. novembra (STA) - Uveljavitev določbe novele zakona o minimalni plači o izločitvi vseh dodatkov je tik pred vrati. Ena od možnosti, ki ostaja podjetjem po 1. januarju, je sprememba plačnega sistema oz. prenos dodatkov v osnovno plačo. Sindikati opozarjajo, da gre lahko za zmanjševanje in ukinjanje dodatkov. Skrbi jih, da bo marsikateri delavec februarja razočaran.

Glede na analizo Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), v kateri je sodelovalo 60 podjetij iz 17 dejavnosti, pri čemer je bilo v izračune vključenih 20.468 zaposlenih, se bo bruto plača v povprečju samo zaradi vpliva novele zakona povečala za pet odstotkov. V 15 odstotkih teh podjetij pa bo zvišanje celo več kot devetodstotno, je ta teden na Dnevu delodajalcev 2019, ki ga je pod naslovom Skupaj do sodobnega plačnega modela v Ljubljani organizirala GZS, poudarila samostojna svetovalka v pravni službi zbornice Cvetka Furlan.

Kot je pojasnila, je najbolj zaskrbljujoče to, da se bo število prejemnikov minimalne plače povečalo s 15 odstotkov na 45 odstotkov vseh zaposlenih, v nekaterih dejavnostih, denimo čiščenju, zasebnem varovanju in tekstilni industriji, pa celo nad 50 odstotkov in več.

"To bo povzročilo uravnilovko in rušitev notranjih razmerij med delovnimi mesti in zaposlenimi. Posledično bo nastal pritisk po ponovni vzpostavitvi ravnotežij med delovnimi mesti in zaposlenimi," je opozorila. V tej luči bo po njenih besedah prišlo do rasti vseh plač v podjetjih, strošek dela pa se bo zvišal na ravni med 15 in 25 odstotkov.

Z izločitvijo delovne in poslovne uspešnosti iz minimalne plače bo prišlo tudi do sprememb sistemov nagrajevanja v podjetjih.

Podjetja se na spremembe pripravljajo na različne načine, odvisno od tega, v kakšnem stanju so, pod kakšnimi pogoji poslujejo in kaj si lahko privoščijo, je pojasnila Furlanova. Delodajalci so tako na vprašanja zbornice glede ukrepov odgovarjali, da načrtujejo pospešitev avtomatizacije delovnih mest, dodatno optimizacijo poslovanja, nekateri pa bodo razmislili in preučili tudi možnost selitve proizvodnje.

Da bi delodajalcem pomagali ublažiti učinke spremenjenega zakona o minimalni plači, so v strateškem svetu za kolektivno dogovarjanje, ustanovljenem v okviru GZS, pripravili nabor ukrepov za prilagoditev plačnega sistema. Njihov glavni poudarek je "na strukturni spremembi obračunane plače in smiselnemu ohranjanju razmerij med zahtevnostmi delovnih mest oz. plačami zaposlenih".

Podjetje tako lahko pristopi k spremembi vrednotenja delovnega mesta tako, da vse tiste dodatke, ki so stalni na delovnem mestu - izmensko delo, turnusno delo, deljen delovni čas, težki pogoji dela, izpostavljenost nevarnostim pri delu, dežurstva, pripravljenost a delo doma in podobno - vključi že v osnovno plačo, je dejala Furlanova.

"S tem se bo izognilo izločanju dodatkov iz višine minimalne plače, delavec pa zaradi tega ne bo prikrajšan. Nasprotno, osnovna plača se bo povečala, tisti dodatki, ki so predpisani z zakonom in se nanašajo na delo v manj ugodnem delovnem času in se bodo obračunavali glede na pojavnost, pa se bodo poslej obračunavali od višje osnove in bodo tudi obračunani v višjem znesku," je navedla.

Med dodatki sicer največji del predstavlja dodatek na skupno delovno dobo, ki se ga prav tako lahko vključi v osnovno plačo. V podjetju se nato lahko uvede nov dodatek za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu in ob spremembi plačnega sistema določi višino tega dodatka, denimo 0,1 odstotka od osnovne plače na leto, je povedala.

"Ta sistem ima več prednosti, med katerimi je najpomembnejša ta, da se izenači vrednotenje delovnega mesta oz. vrednotenje istovrstnega dela za zaposlene na istem delovnem mestu z različno dolgim delovnim stažem. Delodajalec lahko za posamezno delovno mesto opredeli več plačnih razredov in tako nagradi tiste delavce, ki imajo več let delovnih izkušenj, več znanja in podobno," je izpostavila samostojna svetovala v GZS.

Namen po njenih besedah ni prikrajšati zaposlenih za tisto, kar jim prinaša novela zakona o minimalni plači. "S celovitim pristopom k spremembi plačnega sistema se bodo v podjetju stroški dela povečali bolj kot samo zaradi vpliva zakona, na drugi strani pa podjetje ne bo izplačevalo doplačil zaposlenim do minimalne plače. in kar je prav tako pomembno, na ta način se bo ohranilo razmerja zahtevnosti med delovnimi mesti zaposlenih," je povzela.

A delojemalska stran je zaskrbljena in temu ne verjame. Kot je ta teden opozorila predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič, v sindikatih še vedno zaman čakajo na pogovore o novi splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo.

"So pa delodajalci nemudoma pristopili k spremembam plačnih modelov. A ne na ravni panog, temveč na ravni podjetij, kjer izrabljajo možnosti zmanjševanja ali ukinjanja dodatkov in na ta način minimalizirajo učinke zakona o minimalni plači. Marsikateri zaposleni bo zato razočaran nad plačo v mesecu februarju, ker jo bo delodajalec do tedaj že znižal," se boji.

Lani sprejeta novela zakona o minimalni plači s 1. januarjem 2020 zvišuje minimalno plačo s 667 na 700 evrov neto ter iz nje izloča vse dodatke ter delovno in poslovno uspešnost.

Potrebujete pomoč?
Posvetujte se z našim strokovnjakom.

Pišite nam +386 1 4324 243
BREZPLAČNI PREIZKUS

Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja

Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija

T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si

CERTIFIKATI IN EU PROJEKTI

 
x - Dialog title
dialog window