STA novice / V EU vendarle dogovor o proračunu za 2020

Iz Sveta EU, ki združuje predstavnike članic in mu trenutno predseduje Finska, so po doseženem dogovoru sporočili, da proračun za prihodnje leto predvideva 168,7 milijarde evrov v obveznostih, kar je 1,5 odstotka več od proračuna za letos, in 153,6 milijarde evrov v plačilih, kar je 3,4-odstotna rast glede na letos. Obveznosti se sicer nanašajo na znesek, za katerega se lahko sklenejo pogodbe v danem letu, plačila pa na dejansko izplačani denar.

Številka glede plačil je precej bližje željam članic EU, ki so bile pri 153,1 milijarde evrov, kot pričakovanjem Evropskega parlamenta, ki so se gibala malenkost nad 159 milijardami evrov. Vselej je v uniji tako, da želijo članice predlog komisije oklestiti, parlament pa zahteva še več.

Proračun za 2020 je zadnji v okviru večletnega finančnega okvirja 2014-2020, zato po navedbah Sveta EU njegovo povečanje glede na 2019 odraža željo po pospešenem izvajanju programov iz trenutne finančne perspektive ter zagotoviti pravočasna plačila upravičencem v naslednjih letih, še posebej pri izvajanju kohezijske politike. Denar lahko namreč države porabljajo še nekaj let po izteku večletnega proračunskega obdobja.

Dogovorjeni zneski sicer temeljijo na predpostavki, da bo Združeno kraljestvo v okviru izstopanja iz EU prihodnje leto v celoti sodelovalo pri financiranju in izvajanju proračuna.

V Evropski komisiji so ob doseženem dogovoru poudarili, da se bo unija na tej proračunski podlagi lahko osredinila na področja, kot so boj proti podnebnim spremembam, programi za rast in delovna mesta ter mlade, raziskave in razvoj ter krepitev varnosti v povezavi.

Obenem naj bi proračun zagotovil tudi gladek prehod v naslednje večletno finančno obdobje 2021-2027, o katerem pa mora unija dogovor še doseči in v luči izjemno zahtevnega političnega konteksta ter tradicionalno težkih pogajanj obstaja nevarnost, da tega ne bo pravočasno za gladek prehod med finančnima obdobjema.

V Evropskem parlamentu pa izpostavljajo predvsem občutno povečanje sredstev za investicije, povezane z bojem proti podnebnim spremembam in zagotavljanjem energetskega prehoda, ter za programe za raziskave in razvoj v okviru Obzorja 2020. Skupaj naj bi bilo za te namene na voljo za dve milijardi evrov več kot v 2019.

Prihaja pa iz edine neposredno izvoljene institucije EU tudi nezadovoljstvo nad trmo največjih neto plačnic EU glede zagotavljanja zadostnih sredstev za skupne izzive unije. Ta se odraža v omenjeni velikosti proračuna, ki je precej bliže interesom Sveta EU.