STA novice / Opozicija v proračunih pogreša reforme, koalicija zadovoljna

Predlog proračunov za prihodnji dve leti, o katerem bodo poslanci predvidoma razpravljali še danes in v sredo ves dan, je uvodoma predstavil finančni minister Andrej Bertoncelj. Kot je dejal, se vlada na upočasnitev gospodarske rasti odziva hitro in z veliko mero previdnosti. Proračunski dokumenti ohranjajo visoko raven socialne varnosti, pohvalijo se lahko tudi z razvojno komponento.

V SDS razvojne komponente v obravnavanih dokumentih ne vidijo. "Predlog proračunov ni razvojno in ne ciljno naravnan," je dejal poslanec te stranke Marko Pogačnik. Nadaljuje se zgolj dosedanja politika, ki pa ne ustreza klicu po reformah, je opozoril in vlado pozval k pripravi reform na področju pokojninskega sistema, zdravstva in dolgotrajne oskrbe.

Prav tako je vlada prezrla še nekatere probleme, s katerimi se Slovenija sooča v zadnjem obdobju, med njimi je Pogačnik izpostavil trg dela in mlade.

Podobno menijo v NSi. "Proračunski dokumenti kažejo, da reformnih ukrepov ne bo, torej bo vlada tudi v letih 2020 in 2021 opravljala po naši oceni zgolj tekoče posle," je dejal Jožef Horvat.

V njegovi stranki pogrešajo tudi ukrepe, ki bi pripomogli k dvigu produktivnosti slovenskega gospodarstva, to pa bi lahko dosegli predvsem z davčno politiko in odpravo administrativnih ovir. "Davčna politika bi morala stimulirati podjetne in delovne, pa jih žal ne," je ugotovil Horvat, ki obžaluje, da obstoječa davčna politika med ljudmi ustvarja prepričanje, da so do državnih ugodnosti upravičeni brez svojega dela.

Luka Mesec (Levica) v predlogu proračunov pogreša zadosten obseg sredstev za stanovanjsko politiko, železnice, domove za starejše, izpolnjevanje podnebnih ciljev ter raziskave in razvoj. Za slednje se sicer namenja več denarja, a po njegovem mnenju "ne dovolj, da bi mlade prepričali, naj po zaključku študija ne odhajajo v tujino".

Eno redkih področij, kjer po oceni vlade varčevanje ni potrebno, je vojska oz. nakup orožja, je ugotovil Mesec in kot največjega dobitnika proračuna "v tem mirnem" letu izpostavil Slovensko-varnostno-obveščevalno agencijo, ki bo dobila še enkrat več denarja kot zdaj. "Vlada z obljubami in zavezami, ki jih je zapisala v koalicijski sporazum, ni mislila resno," je povzel.

Veliko ostrih besed je na račun predloga proračunov izrekel tudi Zmago Jelinčič (SNS). "Komisija za preprečevanje korupcije je najslabša institucija v državi, zunanja politika je katastrofalna, turizem je za 'kozlat'," je dejal in med drugim predlagal ukinitev vseh socialnih transferjev. "Zakaj bi plačevali lenuhe, ki sami nočejo delati," je pojasnil, a napovedal, da bodo poslanci njegove stranke proračuna kljub temu podprli, saj sta potrebna za nemoteno delovanje države.

Tudi v poslanskih skupinah petih koalicijskih strank bodo glasovali za. "Proračuna sta dobro in realno pripravljena," je dejal Marko Bandelli (SAB), Robert Pavšič (LMŠ) je povedal, da zagotavljata pogoje za stabilno in konkurenčno poslovno klimo ter spodbujata večji izkoristek raziskovalnega potenciala, Igor Zorčič (SMC) pa ju je opisal kot takšna, ki omogočata gospodarski razvoj in odražata pravično socialno politiko.

"Prioritete vlade in teh proračunov so zdravstvo, znanost, varnost državljank in državljanov, gospodarstvo," je naštel Jani Prednik (SD). Pomembno je, da se sredstva za večino programov povečujejo, je dejal in ugotovil, da to velja tudi za nekatera ključna področja, ki so bila dolgo zanemarjena, denimo kulturo.

Če ne bi imeli fiskalnega pravila, na podlagi katerega se za posamezno leto izračuna zgornja meja dovoljenih izdatkov, bi lahko za določene projekte namenili še več denarja, je ob tem menil Pavšič. "Proračunski presežek bi denimo lahko šel v investicije in znanost, a ne sme," je dejal. Ukinitev fiskalnega pravila bi podprl tudi Mesec, v nekaterih poslanskih skupinah pa svarijo pred takšnim dejanjem, med njimi v SMC in SDS.

Poslanec italijanske narodne skupnosti Felice Žiža je povedal, da bosta s poslancem madžarske narodne skupnosti proračuna podprla. "Avtohtona italijanska in madžarska narodna skupnost pozdravljata povečanje sredstev za njuno delovanje," je dejal.