STA novice / DZ po vetu znova potrdil dvig najnižje bruto urne postavke za študentsko delo

Državni svet je veto na novelo izglasoval, ker je bila sprejeta brez sodelovanja socialnih partnerjev v okviru Ekonomsko-socialnega sveta. Državni svetniki so tudi prepričani, da bi bilo treba pred spreminjanjem najnižje urne postavke narediti celovito analizo študentskega dela in oceniti dejanske učinke predloga na gospodarstvo in širšo družbo. Zakon bo po njihovem mnenju prinesel tudi preveliko podražitev študentskega dela, kar da bi lahko privedlo ne samo do njegovega zmanjševanja, temveč tudi do dejanske ukinitve.

Miha Kordiš je danes ponovil, da so v Levici predlog novele v DZ vložili, ker so prepričani, da trenutno študentsko delo ni plačano pravično. Trenutna minimalna urna postavka za študentsko delo, ki znaša 4,89 evra bruto, je namreč določena nižje, "kot je vrednotena ura zaposlenih za minimalno plačo, s tem pa se krši načelo enakega plačila za enako delo", je dejal. Spomnil je tudi, da je Levica v osnovnem predlogu zakona predlagala, da bi najnižja bruto urna postavka za študentsko delo znašala 5,9 evra, a jo je koalicija povozila z dopolnilom, ki predvideva 5,4 evra.

Mojca Žnidarič je povedala, da so v SMC prvotnemu predlogu Levice nasprotovali, ker je šlo za nerealno zahtevo, ki bi lahko negativno vplivala na študentsko delo. Zdajšnja rešitev pa pomeni kompromis, ki je lahko sprejemljiv za vse, je dejala.

Podobno so menili v preostalih koalicijskih strankah. "Gre za razumen dvig, ki bo mladim zagotovil potrebno socialno varnost, delodajalcev pa ne bo odvrnil od tovrstne oblike dela," je dejal Aljaž Kovačič iz LMŠ. V SD po besedah Soniboja Knežaka novelo podpirajo, ker upošteva bistvene razlike med študentskim delom in zaposlenimi ter dejstvo, da gre za delo občasne narave. V DeSUS po besedah Jurija Lepa novelo podpirajo, ker "sledi konceptu vsako delo šteje".

Marko Bandelli (SAB) je zavrnil očitke državnega sveta. Višja minimalna urna postavka študentskega dela po mnenju SAB namreč študentom zagotavlja več finančne neodvisnosti in ne manj. "Bomo pa budno spremljali, kaj bo pokazala praksa," je dodal. Jani Ivanuša (SNS) pa je menil, da če bi bili normalna država, takšne novele ne bi bilo treba sprejemati. Delodajalci bi morali namreč sami opaziti, kdaj je treba zvišati plače, je dejal in napovedal vnovično podporo zakonu.

Jožef Horvat je v imenu NSi odrekel podporo noveli. Dvig minimalne bruto urne študentske postavke namreč po njihovem mnenju pomeni, da je na nerazvitih območjih konec s študentskim delom. "Mi pa tega ne želimo, saj je tovrstno delo predvsem socialni korektiv," je dejal. Iz podobnega razloga so podporo noveli odrekli tudi v SDS. V poslanski skupini SDS po besedah Suzane Lep Šimenko sicer razumejo študente, da si želijo višje plačilo, žal pa ni zagotovila, da bodo delodajalci po dvigu minimalne urne postavke še izkazovali enako potrebo po študentskem delu, posebej tisti na obrobju Slovenije.

Novela določa, da začne nova najnižja bruto urna postavka za študentsko delo veljati s 1. januarjem prihodnje leto.