STA novice / Na okrogli mizi odvetniške zbornice z različnimi mnenji glede delovanja sodstva

Nekdanji ustavni in zdajšnji vrhovni sodnik Zobec je namreč ocenil, da sodstvo v običajnih zadevah, kot so na primer običajni civilni spori med običajnimi posamezniki, "še kar nekako deluje", težava pa nastane pri težjih, bolj izpostavljenih primerih, med katerimi je kot primere navedel zadevi Patria in Milko Novič ter sodne postopke zoper nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja. "V teh primerih pa nastanejo veliko težave, zaradi katerih se zmanjšuje zaupanje v sodstvo," je dejal na četrtkovi okrogli mizi Odvetniške zbornice Slovenije.

Tudi odvetnik Blaž Kovačič Mlinar opaža podobno. Kot je dejal, je vsaj na področju kazenskega pravosodja, s katerim je sam bolj seznanjen, v manjših, običajnih zadevah skorajda nepomembno, kdo obravnava zadevo, saj je obravnava "bolj ali manj korektna". "Ko pa beseda nanese na zadeve, ki so bolj zanimive tako za javnost kot za politiko in navsezadnje tudi za pravosodje, pa je nepristranskosti, ali še bolje pravičnosti manj," je dejal. Po njegovem mnenju gre pri tem za manko, ki ga mora sodstvo nadoknaditi. "Neodvisnost in nepristranskost sodišča namreč nista dobrini, ki sta dani sami po sebi," je dodal.

"V zadnjem času se v medijih in parlamentarnih preiskavah izpostavljajo tri pomembnejše zadeve. A na podlagi teh treh primerov graditi neko splošno oceno pravosodja ni pošteno. Treba je vendarle gledati nekoliko širše," je ugovarjal odvetnik Emil Zakonjšek.

Tudi vrhovna sodnica Nina Betetto je ocenila, da stanje ni tako slabo, kot se skuša prikazati. Na splošno je negativno prikazovanje stanja v sodstvu pripisala "populističnim silam". "Slednje vodijo neko gonjo proti sodstvu s pamfletom, da si zavzemajo za večjo demokratizacijo in boljše sodstvo, ker je to pač ljudem lahko prodat," je dejala.

Vrhovni državni tožilec Hinko Jenull pa je dodal, da ne pozna raziskave, ki bi dokazala, da je stopnja neodvisnosti in nepristranskosti sodnikov v Sloveniji kaj manjša kot v primerljivih državah zahodnega sveta.

Na okrogli mizi so se dotaknili tudi spoštovanja človekovih pravic v slovenskem pravosodju. Zobec meni, da ima slovensko pravosodje težavo, ki jo je pripisal pomanjkanju ponotranjenja prava o človekovih pravicah. Težavo je ponazoril s podatkom, da je bila Slovenija do leta 2015 prva po številu razveljavljenih sodb na število prebivalcev pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP).

Betettova je nasprotno opozorila, da se je največje število obsodb pred ESČP nanašalo na sojenje v nerazumnem roku, kar pa v zadnjih letih ni več sistemska težava. "Nedavno se je sestal posvetovalni svet evropskih sodnikov s predsednikom ESČP, ki je izrecno pohvalil Slovenijo, kako je zmanjšala število obsodb pred ESČŠ. To število je namreč trenutno minimalno," je opozorila.