STA novice / Banka Slovenije: Proračunski načrti vlade izpostavljeni precejšnjim negativnim tveganjem

Upočasnitev gospodarske rasti v zadnjem letu je po navedbah Banke Slovenije v precejšnji meri posledica nižje rasti aktivnosti v zasebnih storitvah, prispevek gradbeništva je bil v tretjem četrtletju negativen. "Znakov za hitrejšo gospodarsko rast ob koncu leta je malo," so navedli v najnovejši publikaciji o makroekonomskih gibanjih.

Gospodarska rast v Sloveniji se je letos upočasnjevala, a ostala višja kot v evrskem območju. V tretjem četrtletju se je v primerjavi z drugim po desezoniranih in delovnim dnem prilagojenih podatkih sicer okrepila na 0,8 odstotka, medletno pa je bila spet nižja.

Rast blagovnega izvoza se je močno znižala in je po reviziji podatkov skladnejša z razmerami v mednarodnem okolju. Šibkejša gibanja v gradbeništvu v Banki Slovenije povezujejo predvsem z znižano rastjo državnih investicij po dokončanju projektov, povezanih z lanskimi volitvami.

Kot ugotavljajo v centralni banki, se zaupanje v gospodarstvo še naprej znižuje, čeprav nekateri kazalniki kažejo na stabilizacijo tujega povpraševanja in solidno rast prihodkov v posameznih storitvenih dejavnostih. Manj optimistični so predvsem potrošniki, novembra pa tudi podjetja v trgovini, čeprav se je kupna moč gospodinjstev še naprej povečevala.

Kljub umirjanju rasti zaposlovanja razmere na trgu dela po oceni Banke Slovenije omogočajo nadaljnjo rast zasebne potrošnje. Medletna rast števila delovno aktivnih brez samozaposlenih kmetov je bila septembra v primerjavi z daljšim časovnim obdobjem še vedno visoka, a z 2,4 odstotka najnižja po aprilu 2016.

K upočasnitvi so glavnino prispevale predelovalne dejavnosti, za katere kazalnik pričakovanega zaposlovanja za letošnje zadnje četrtletje že nakazuje zastoj v zaposlovanju. Skladno z umirjanjem rasti zaposlenosti in strukturo brezposelnosti, v kateri prevladujejo težje zaposljive osebe, se zniževanje števila registriranih brezposelnih še naprej upočasnjuje.

Medletna realna rast povprečne bruto plače je bila septembra s 3,1 odstotka nad povprečjem letošnjega leta, njena rast pa je bila še naprej višja v javnih storitvah. Kljub upočasnjevanju rasti zaposlenosti je ostala realna rast mase plač razmeroma visoka. Septembra je znašala 5,5 odstotka, v pokriznem obdobju pa se je povečala za dobro četrtino.

Enoletni presežek na tekočem računu plačilne bilance se je ohranil nad 5,5 odstotka bruto domačega proizvoda kljub znižanju presežka v blagovni menjavi. Letošnja upočasnitev rasti blagovnega uvoza je skladna s šibkejšo rastjo investicij in uvoza blaga za potrebe industrije, v prvem polletju pa tudi s padcem zalog, piše Banka Slovenije.

Se je pa v tretjem četrtletju dodatno znižala medletna nominalna rast blagovnega izvoza, predvsem zaradi manjše prodaje strojev in transportnih naprav na trgih evrskega območja. Poleg tega se je upočasnila tudi rast izvoza storitev, pri čemer so zasebne storitve zaradi večje vpetosti v mednarodne trge bolj občutljive na nihanja v tujem povpraševanju kot pred dobrim desetletjem.

Cene življenjskih potrebščin so bile novembra medletno višje le še za 1,4 odstotka, s čemer se je inflacija v primerjavi z avgustovsko 2,4-odstotno občutno umirila. Znižanje je v večji meri posledica nižjih prispevkov rasti cen energentov. Te pod vplivom svetovnih cen nafte že tretji mesec zapored medletno padajo.

Inflacijo tako še naprej poganjajo cene storitev, ki na temeljih robustne domače potrošnje in močnejše rasti plač dosegajo najvišjo rast po letu 2009. Novembra so bile storitve medletno dražje za 3,3 odstotka, kar je k skupni inflaciji prispevalo 1,2 odstotne točke. Kljub naraščajočim stroškom dela na enoto proizvoda in dvoodstotni rasti cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih za prodajo na domačem trgu se je industrijsko blago brez energentov ob odsotnosti tujih inflacijskih pritiskov novembra medletno podražilo le še za 0,1 odstotka.

Presežek v javnih financah se je v letošnjih prvih desetih mesecih občutno znižal. Znašal je 363 milijonov evrov, kar je medletno manj za 472 milijonov evrov. Znižanje je pretežno posledica učinka osnove zaradi lanskega priliva zadržanih sredstev iz proračuna EU za preteklo finančno perspektivo in visokega vplačila dividend NLB, še pojasnjuje Banka Slovenije.