STA novice / Svet za znanost in tehnologijo naklonjen predlogu raziskovalnega zakona

Člani sveta za znanost in tehnologijo menijo, da predlog novega sistemskega zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti dosega svoj namen, in sicer razvoj Slovenije kot družbe znanja z nujno potrebnim povečanjem javnih vlaganj v znanost.

Zakon uvaja namreč korenite spremembe pri javnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti preko stabilnega financiranja in posledičnega povečanja avtonomije in odgovornosti raziskovalnih organizacij.

Ob tem člani hkrati opozarjajo na nujnost priprave internih institucionalnih aktov, ki bodo podrobno opredelili postopke in kriterije razdelitve denarja ter s tem zakonske rešitve naredili operativne. Pri tem izpostavljajo nujnost priprave ustreznih podzakonskih aktov Agencije RS za raziskovalno dejavnost.

Ob pozitivnih straneh predlaganih zakonskih rešitev pa svet tudi opozarja, da z vidika dolgoročnega razvoja znanosti v Sloveniji ni ustrezno urejeno vprašanje lastnine premoženja javnih raziskovalnih zavodov. Osnutek na tem področju po prepričanju članov ne sledi predlogom delovne skupine in nadaljuje nepotrebno asimetrijo med javnimi visokošolskimi zavodi in javnimi raziskovalnimi zavodi.

V razpravi so opozorili tudi na 61. in 62. člen predlaganega zakona, ki se nanašata na kadrovske avtonomije znanstvenoraziskovalne sfere. Predlog v to posega preko omejevanja možnosti plačevanja raziskovalcev, ki izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev. Tarče prisilne upokojitve so, kot so poudarili, predvsem vrhunski znanstveniki, ki vodijo raziskovalne skupine in programe na javnih raziskovalnih zavodih. Prepričani so, da je treba s podzakonskimi akti in denarjem spodbujati medgeneracijsko ravnovesje raziskovalnih skupin.

Obseg financiranja v primeru negativne rasti BDP bi bilo po mnenju članov primerneje vezati na zadnje leto pred letom z negativno rastjo, dokler ne dosežemo vsaj en odstotek BDP, kot pa na leto 2021. Zakon namreč uvaja tudi stabilno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti v višini enega odstotka BDP.

In prav določena višina financiranja znanosti je po oceni ministra za izobraževanje, znanost in šport Jerneja Pikala največji dosežek zakona. "Kajti v kriznih in postkriznih letih se je slovenska znanost, pa tudi celoten inovacijski sistem soočal s celo vrsto problemov, ker je financiranje znanosti tako zelo nihalo," je dejal za medije ob robu seje sveta.

Naslednjo dobro stvar v tem zakonu Pikalo vidi v stabilnosti financiranja: "Uvajamo takoimenovano pasovno oz. institucionalno financiranje za raziskovalne inštitute in prvič stabilno raziskovalno financiranje tudi za univerze."

Predlog zakona bo zdaj romal v medresorsko usklajevanje in nato na vlado, v poslanskih klopeh naj bi se po ministrovih predvidevanjih znašel spomladi.