STA novice / Banka Slovenije z zahtevo za oceno ustavnosti zakona za zagotovitev sodnega varstva po izbrisih v bankah
petek, 10.1.2020
Ljubljana, 10. januarja (STA) - Banka Slovenije je v skladu z napovedmi danes vložila zahtevo za oceno ustavnosti zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. "Zakon je sporen predvsem z vidika monetarnega financiranja in finančne neodvisnosti centralne banke," so sporočili iz centralne banke.
"V Banki Slovenije pozdravljamo namero vlade po ureditvi pravnega varstva imetnikov podrejenega dolga, vendar trenutna rešitev tega ne omogoča. V postopku priprave zakona smo podali več predlogov, kako ustrezno urediti položaj centralne banke v tovrstnih sodnih postopkih, ki pa niso bili upoštevani," so spomnili in dodali, da so ustavnemu sodišču predlagali tudi začasno zadržanje uporabe zakona in prednostno obravnavo zahteve za presojo ustavnosti.
Banka Slovenije je sodišču predlagala še, naj presodi tudi nekatera v zakonu predvidena postopkovna pravila. "Ta namreč ne zagotavljajo učinkovitega sodnega varstva, Banko Slovenije postavljajo v izrazito podrejen položaj, posegajo v pristojnosti institucij EU ali so v nasprotju s pravili varovanja zaupnih nadzorniških podatkov, ki veljajo v EU," so izpostavili.
Med argumenti, zakaj so se odločili za to potezo, so navedli, da zakon krši prepoved monetarnega financiranja, da Banka Slovenije odgovarja potencialno objektivno, ob čemer ji je naloženo obrnjeno dokazno breme, tako stroga odgovornost javnih institucij pa da je izjema v Sloveniji in tudi v EU.
Izpostavili so, da jim je naloženo plačilo pavšalnih odškodnin investitorjem, ki so fizične osebe, pri katerih pa se niti ne ugotavlja, zakaj je škoda nastala. "Na Banki Slovenije poudarjamo, da centralna banka ne more zagotavljati sredstev za ukrepe socialne narave, kamor sodijo omenjene pavšalne odškodnine," so navedli.
Zakon določa, da naj bi se odškodnine poplačale iz bodočih dobičkov Banke Slovenije, ki bi bili sicer pretežno namenjeni oblikovanju splošnih rezerv, in iz že oblikovanih splošnih rezerv. "S tem je poseženo v finančno neodvisnost centralne banke, ki mora imeti na voljo ustrezna sredstva za izvajanje svojih primarnih nalog, prav tako pa mora imeti tudi možnost odločanja pri oblikovanju svojih rezerv," so sklenili.
Zakon je začel veljati 19. decembra, z njegovo uveljavitvijo pa je DZ izpolnil odločbo ustavnega sodišča iz jeseni 2016. V poslanskih skupinah, ki so posamezne rešitve predlagale, in na ministrstvu za finance so prepričani, da so vsa morebitno sporna določila dobro argumentirali.
Zadnje novice
-
Državna revizijska komisija razveljavila del javnega naročila za elektronski temperaturno-terapijski list
6.2.2026 -
Bruselj z 20. svežnjem sankcij proti Rusiji v dodatne omejitve na področjih energetike in finančnih storitev (dopolnjeno)
6.2.2026 -
V Levici s predlogom za enako število prostih dni vsako leto (dopolnjeno)
6.2.2026 -
EU naložila spremembo zasnove družbenega omrežja TikTok (dopolnjeno)
6.2.2026 -
Založba Rokus Klett s pobudo za oceno ustavnosti zakona o potrjevanju učnih gradiv
6.2.2026 -
Preiskovalna komisija o domnevno ukradenih otrocih bo pridobljeno dokumentacijo predala tožilstvu
6.2.2026 -
Tožba glede referendumske kampanje o prostovoljnem končanju življenja zaustavlja več predlogov
6.2.2026 -
Rubež na del socialne pomoči ne bo mogoč (dopolnjeno)
6.2.2026 -
Odbor DZ pripravil predlog novele zakona o bančništvu na sprejem
6.2.2026 -
Ustavno sodišče v prednostno obravnavo vprašanja nezastaranja odstranitve črne gradnje
6.2.2026 -
Vlada o izhodiščih za omejitev družbenih omrežij za mlajše od 15 let (dopolnjeno)
5.2.2026 -
Odbor DZ s podporo zakonu o izvajanju nekaterih državnih nalog na Pošti Slovenije
5.2.2026