STA novice / Sanacijski odbor pričakuje od zakonodajno-pravne službe tolmačenje interventnega zakona za bolnišnice

Tako od zakonodajno-pravne službe pričakuje tolmačenje člena zakona "s poudarkom po določitvi datuma, do kdaj so morale bolnišnice namenska sredstva iz zakona dejansko porabiti". Potem ko bodo dobili stališče službe DZ, bo sanacijski odbor podal svoje mnenje, je sporočil Cugelj.

Pet bolnišnic, Onkološki inštitut Ljubljana, splošne bolnišnice Celje, Trbovlje, Slovenj Gradec in porodnišnica Kranj, morajo namreč vrniti v proračun del sanacijskih sredstev, ki so jih leta 2017 dobile za sanacijo izgub.

15 bolnišnic je namreč v skladu z interventnim zakonom konec novembra 2017 prejelo skupaj skoraj 136 milijonov evrov za plačilo zapadlih neplačanih obveznosti do dobaviteljev in za plačilo posojil. Pri tem zakon ni določal presečnega datuma, ki bi ga morale bolnišnice upoštevati pri ugotavljanju, katere neplačane obveznosti in posojila še lahko plačajo, da bodo državna interventna sredstva porabljena namensko.

Urad za nadzor proračuna pa je junija lani podal usmeritve za tolmačenje 7. člena tega zakona, da bi za namensko porabo štelo plačilo neplačanih obveznosti in posojil za vse tisto, kar je zapadlo do vključno 29. septembra 2017, to je na dan, ko je bil sprejet interventni zakon. Ministrstvi za zdravje in finance sta se 29. julija lani uskladili, da bo presečni datum 30. november 2017, torej dan, ko so bolnišnice dobile denar.

Tako naj bi bolnišnice morale vrniti sanacijska sredstva, ki so jih porabile za plačilo računov z datumom zapadlosti po 30. novembru 2017. Direktorjem bolnišnic, ki jim očitajo nenamensko porabo interventnih sredstev, grozi po zakonu globa od 3000 do 10.000 evrov. Onkološki inštitut je v proračun že vrnil tri milijone evrov, ostale grozijo z uporabo vseh pravnih sredstev.