STA novice / Evropska komisija začela prvo posvetovanje o minimalni plači

Komisijo želi v posvetovanjih izvedeti, ali je po mnenju socialnih partnerjev ukrepanje na ravni EU potrebno, in če je tako, ali se želijo o njem dogovoriti med seboj.

Posvetovanje s socialnimi partnerji je po 154. členu pogodbe o delovanju EU dolžna opraviti, da lahko pripravi zakonodajni predlog na področju socialne politike na podlagi 153. člena, ki ji sicer preprečuje določanje plač.

Prva faza posvetovanj s socialnimi partnerji, torej s podjetji in sindikati, traja šest tednov. Nato imajo socialni partnerji mesec dni časa za pripombe, zatem komisija pripravi osvežen predlog. Sledi druga faza pogajanj, ki prav tako traja šest tednov, je pojasnil komisar.

Šele potem bo komisija pripravila zakonodajni predlog za ureditev tega vprašanja na ravni EU. Pričakovati ga je v začetku septembra, ocenjuje Schmit.

Druga možnost je, da socialni partnerji sporočijo, da se želijo o tem dogovoriti med seboj. V tem primeru imajo za to na voljo devet mesecev.

Komisija nikakor ne bo predlagala enotne minimalne plače v celotni uniji, to ni bilo nikoli predvideno, poudarja Schmit. Na podlagi posvetovanj s socialnimi partnerji naj bi predlagala zakonodajni okvir, po katerem bodo članice same opredelile minimalno plačo.

Cilj je vsem delavcem zagotoviti dostojno življenje ter preprečiti beg možganov z vzhoda na zahod, saj so razlike med članicami trenutno ogromne.

V šestih članicah - Avstriji in Italiji ter na Cipru, Danskem, Švedskem in Finskem - zakonsko določene minimalne plače sploh ni. Sicer pa je razpon ogromen - od več kot 2000 evrov bruto na mesec v Luksemburgu do manj kot 300 evrov v Bolgariji. Slovenija je z 940 evri nekje na sredini.

Skandinavske države z visokimi socialnimi standardi, zlasti Danska in Švedska, ureditvi minimalne plače na ravni EU nasprotujejo, saj se bojijo, da bi to spodkopalo njihove sisteme za kolektivna pogajanja.

Komisar zatrjuje, da njihov predlog ne bo vplival na sisteme kolektivnih pogajanj v teh državah in da je cilj preprečiti plačni damping. V odzivu na kritike izpostavlja, da sedaj v nekaterih članicah minimalna plača ne zagotavlja dostojnega življenja in da zelo nizke plače bremenijo države z visokimi plačami.

Pričakuje se, da bi lahko šel zakonodajni predlog komisije v smeri opredelitve praga minimalne plače na ravni praga revščine, ki je določen pri 60 odstotkih mediane letnega prihodka.