STA novice / Poslanska novela zakona o delavcih v državnih organih s podporo odbora

Z novelo zakona o delavcih v državnih organih bi uslužbencem državnih organov omogočili, da bi bili, tako kot ostali v javnem sektorju, upravičeni do dodatnega dneva dopusta na leto za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let.

Sedaj imajo namreč pravico do povečanega dopusta največ za tri dni, ne glede na število otrok v starosti do 10 let in ne glede na ostale kriterije. Po besedah Udovčeve z novelo ne predlagajo dodatnih ugodnosti, ampak želijo zgolj zagotoviti, da bo slabih 30.000 delavcev v državnih organih obravnavanih enakopravno z ostalimi v javnem in tudi realnem sektorju.

Poleg tega želijo z novelo določbe zakona uskladiti z ureditvijo v zakonu o delovnih razmerjih, ki določa povečanje letnega dopusta za vse invalide in ne le delovne invalide, ter za delavce, ki varujejo in negujejo otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo. Predvideno je, da se oba člena uporabljata že za letošnje koledarsko leto.

Novelo je odbor DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo obravnaval na nujni seji. Še pred tem se je ob koncu redne seje, ki se je začela že zjutraj, seznanil s šestim poročilom vlade o položaju romske skupnosti v Sloveniji. Poročilo je urad vlade za narodnosti po besedah njegovega direktorja Staneta Baluha pripravil s pristojnimi ministrstvi, vladni službami, občinami, kjer živi romska skupnost, ter svetom romske skupnosti kot krovne organizacije. Baluh vsebine poročila ni podrobneje predstavil.

Predsednik sveta romske skupnosti Jožek Horvat Muc pa je dejal, da ne želi oporekati poročilu ali temu, kar je bilo narejeno za izboljšanje položaja Romov, a z učinki in rezultati ni zadovoljen. Kot pereča področja je omenil izobraževanje, zaposlovanje ter bivanjsko in okoljsko problematiko. Izpostavil je, da je še vedno precej naselij, ki niso legalizirana, so brez elektrike in vode. Rezultati na področju izobraževanja so nizki, premalo je bilo narejeno na področju diskriminacije in sovražnega govora proti Romom.

"Sredstva, ki so namenjena za romsko skupnost, niti niso tako nizka, kot je majhen učinek," je ugotavljal Horvat Muc. Opozoril je še, da so bili Romi, ko so predlagali projekte in zaprosili za pogovor, pogosto ignorirani.

O učinkih ukrepov se je na podlagi nekaterih konkretnih podatkov iz poročila spraševala tudi Anja Bah Žibert (SDS). Kar zadeva državni zbor, po njenih besedah politična volja je, kar so dokazali z ustanovitvijo pododbora za spremljanje romske tematike. Morali bi stopiti skupaj in poiskati rešitve za izboljšanje položaja romske skupnosti, je dejala poslanka, po besedah katere pa pododbor ne dobiva vabil za sodelovanje. Dobiti ne uspejo niti določenih podatkov, za katere so zaprosili, je dodal Dušan Šiško (SNS).

Če poročilo pogleda nekdo, ki se s to tematiko ne ukvarja, deluje, da stvari kar dobro potekajo, a tisti, ki zadeve bolje poznajo, lahko ugotovijo, da "še kako šepajo", je menila Bah Žibertova. Problemi ostajajo iz leta v leto enaki, stanje se izboljšuje prepočasi, je ugotavljala Nataša Sukič (Levica). Iz poročila je po njenih besedah sicer razvidno, da na terenu potekajo številni projekti, programi in ukrepi, ki stremijo k izboljšanju položaja romske skupnosti, a so ta prizadevanja nekoliko razdrobljena in neusklajena, njihova izvedba je prepuščena različnim, predvsem nevladnim organizacijam, prave koordinacije ni.

Predrag Baković (SD) je spomnil, da ostaja neuresničeno priporočilo, ki ga je DZ sprejel ob obravnavi prejšnjega poročila. DZ je takrat vladi priporočil, da nemudoma pristopi k ukrepom za izboljšanje položaja romske skupnosti v Sloveniji in v najkrajšem možnem času v sodelovanju s predstavniki romske skupnosti, lokalnih skupnosti in drugimi deležniki pripravi ustrezne spremembe zakona o romski skupnosti. Po besedah Bakovića je skrajni čas, da k temu pristopijo.

Podobno je opozorila tudi Janja Sluga (SMC), ki bi pričakovala tudi večjo aktivnost urada za narodnosti. Sluga je bila med tistimi, ki jih je zmotilo, da poročilo za leto 2018 obravnavajo šele sedaj, pogreša evalvacijo učinkov izvedenih ukrepov, sprašuje pa se tudi, "koliko vsega tega, kar v poročilu piše, v resnici pride do Romov samih".

Baluh je očitke, da urad dela premalo, zavrnil. Kot je dejal, "težijo posameznim ministrstvom", da jih imajo ta že "poln kufer". Direktor urada je prepričan, da so nastavki dobro narejeni, a bo potrebna politična volja, da se bodo nekatere stvari začele izvajati.