Navigacija
Portal TFL

STA novice / Cerar: EU v nadgradnjo operacije Sophia, Slovenija pripravljena sodelovati (dopolnjeno)

ponedeljek, 20.1.2020

Bruselj, 20. januarja (STA) - Zunanji ministri EU so danes v Bruslju sprejeli politično odločitev o nadgradnji pomorske operacije Sophia, tako da bo preprečevala dotok orožja v Libijo po morju in po zraku, je povedal vodja slovenske diplomacije Miro Cerar. Slovenija je po njegovih besedah pri tem pripravljena sodelovati v skladu s svojimi zmožnostmi.

Zunanji ministri so danes v Bruslju razpravljali o tem, kako prispevati k uresničevanju sklepov nedeljske berlinske konference, na kateri se je mednarodna skupnost dogovorila o mirovnem procesu za Libijo.

Za Slovenijo in celotno EU je po Cerarjevih besedah izjemno pomembno, da se zagotovi trajno premirje in začne mirovni proces, za kar je nujno naprej ustaviti dotok orožja iz različnih delov sveta in tako preprečiti možnost za nadaljnje spopade, ki krepijo trgovino z ljudmi in orožjem, teroristično grožnjo in nezakonite migracije.

V tem kontekstu je izjemno pomembno čim prej nadgraditi operacijo Sophia v Sredozemlju, tako da bi EU prispevala svoje dejavnosti za preprečevanje trgovine z orožjem tako po morju kot po zraku, je pojasnil minister.

Slovenija, ki sodeluje v operaciji od začetka, je prepoznana kot zanesljiva in verodostojna partnerica, je še izpostavil Cerar. Ob tem poudarja, da mora biti tudi v prihodnje vselej v prvih vrstah tistih, ki si prizadevajo za spoštovanje mednarodnega prava. "Prizadeval si bom, da bomo zraven. Kako, je pa vprašanje pristojnih ministrstev, obrambnega in drugih," je dodal.

Tudi Italija, ki je lani zaradi migracijskih izzivov postavila pod vprašaj obstoj Sophie in tudi močno ohromila njeno delovanje, se po Cerarjevih besedah strinja z okrepljeno in nekoliko spremenjeno vlogo operacije.

Ministri so izrazili politično voljo za oživitev Sophie in za to, da se operacijo na novo osredotoči, nihče ni bil proti, je po zasedanju poudaril visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell.

Delovna telesa bodo sedaj pripravila konkretne predloge za to, kako uresničiti premirje, ki se pričakujejo do naslednjega, februarskega zasedanja, je še dejal Borrell in večkrat izpostavil, da gre v tem trenutku le za prekinitev ognja, ne za pravo premirje, ter da je treba čim prej preiti k pravemu premirju.

Borrell je tudi izpostavil, da bo po novem poudarek pri delovanju Sophie na zagotavljanju spoštovanja embarga na orožje, a da to ne pomeni, da se ne bo več ukvarjala z migranti. Poudaril je tudi, da je imela Sophia od začetka dvojno nalogo - tako boj proti tihotapcem z migranti kot nadzor embarga na orožje.

Po neuradnih informacijah so se zaradi negativne konotacije Sophie v povezavi z migranti pojavile celo zamisli o spremembi imena operacije, ki pa se vsaj za zdaj niso prijele.

Operacija Sophia je bila vzpostavljena leta 2015, vodi jo Italija. A prav Italija je njen obstoj postavila pod vprašaj zaradi izkrcavanja migrantov, ki so jih v okviru operacije rešili v Sredozemlju. Rešene migrante so namreč izkrcavali v italijanskih pristaniščih, čemur je prejšnja vlada Lige pod vodstvom Mattea Salvinija in Gibanja pet zvezd ostro nasprotovala.

Marca lani so članice zato prekinile nadzor z ladjami in okrepile nadzor zračnega prostora, s čimer so operacijo močno ohromile.

Sophia deluje v mednarodnem morju, ne pa tudi v libijskih ozemeljskih vodah, kar je bilo sicer dolgoročno predvideno ob njeni vzpostavitvi. Za ta korak potrebuje EU povabilo libijskih oblasti oziroma resolucijo ZN.

Poleg temeljne naloge uničenja poslovnega modela tihotapcev migrantov in trgovcev z ljudmi v južnem osrednjem Sredozemlju ima še dve podporni nalogi: usposabljanje libijske obalne straže in mornarice ter pomoč pri uresničevanju embarga ZN na orožje na odprtem morju pred libijsko obalo.

Tako slovenski minister kot Borrell sta v povezavi z zagotavljanjem miru v Libiji izpostavila izziv na kopnem, kjer bodo prav tako potrebni nadaljnji koraki.

Glede možnosti napotitve evropskih oziroma mednarodnih vojaških sil v državo in vprašanja sodelovanja Slovenije v takšnih enotah pa je Cerar dejal, da je to vprašanje za obrambno ministrstvo. Za zunanje ministrstvo je po njegovih besedah pomembno, da Slovenija v okviru EU deluje kot čvrsta partnerica.

Omenja se tudi možnost imenovanja posebnega odposlanca EU za Libijo, a konkretnih odločitev glede tega za zdaj ni.

Cerar je v kontekstu Libije izpostavil tudi zaskrbljujoče razmere v Sahelu, še zlasti v Maliju, kjer Slovenija sodeluje v misiji EU z osmimi inštruktorji. Če se bo misija širila, je treba slovensko sodelovanje v njej na novo oceniti z varnostnega in drugih vidikov, je izpostavil.

Tudi za to je pristojno obrambno ministrstvo, je dejal Cerar, ki poudarja, da je pomembno ohraniti verodostojnost Slovenije, a obenem storiti vse za varnost vojakov.

Ministri so sicer danes razpravljali tudi o širšem Bližnjemu vzhodu: napetostih z Iranom in nedavni sprožitvi mehanizma za reševanje sporov v okviru mednarodnega jedrskega sporazuma ter zastalem bližnjevzhodnem mirovnem procesu, potem ko je luksemburški zunanji minister Jean Asselborn decembra zahteval razpravo o priznanju Palestine.

Premikov glede vprašanja Palestine danes ni bilo. Asselborn, ki meni, da bi EU morala odločno povedati, da ima Palestina pravico do svoje države, je izrazil razočaranje.

Slovenski minister pa je glede tega danes dejal, da razpravo o vprašanju Palestine vsekakor podpira, da pa bo verjetno potekala enkrat v prihodnje. Izpostavil je tudi, da mora biti kakršen koli korak usklajen in imeti učinek.

Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window