STA novice / Skupne občinske uprave: Največ prebivalcev pokriva mariborska

Po številu vključenih občin je Skupna občinska uprava Maribor trenutno druga največja v Sloveniji. Vanjo so se ob Mestni občini Maribor združile še občine Benedikt, Cerkvenjak, Duplek, Hoče-Slivnica, Kungota, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Miklavž na Dravskem polju, Pesnica, Rače-Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, Starše, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah in Šentilj.

Razširjena uprava je uradno začela delovati 1. januarja, ko sta se združila dosedanja Medobčinski inšpektorat in redarstvo Maribor, v katerem je sodelovalo 18 občin, ter Medobčinski urad za varstvo okolja in ohranjanje narave, v katerem je bilo pet občin. "Praktično je šlo za združitev dveh skupnih občinskih uprav v eno," je pojasnil vodja medobčinskega inšpektorata in redarstva Ivan Kobal, zdaj po pooblastilu vodja Skupne občinske uprave Maribor.

Glavni namen reorganizacije je poleg združevanja stroke doseči višji delež sofinanciranja skupnih občinskih uprav s strani države. Širi se tudi nabor možnih skupnih nalog, ki jih lahko takšne uprave izvajajo.

"Zdaj ko je bila končana prva faza, to je združitev dveh skupnih občinskih uprav s tremi nalogami v eno, je pred nami druga faza, ki predvideva širitev nalog v skupni občinski upravi. Že v prvi fazi so bile občine pozvane, da izrazijo svoj interes. In interes je na kar nekaj področjih," je pojasnil Kobal.

Največ zanimanja je po njegovih besedah za skupne naloge notranje revizije, urejanja prostora, civilne zaščite in požarnega varstva. Ni pa nujno, da bo pri določeni nalogi vključenih vseh 18 občin. "Druga faza se bo izvajala v letošnjem letu za naslednje leto. Občine se bodo samostojno odločile, v koliko nalogah bo katera sodelovala," je povedal Kobal.

Skupna občinska uprava prevzema predvsem upravne postopke. "Mišljene so predvsem upravne, razvojne in strokovne naloge, ne pa programi, ki se znotraj tega izvajajo. Občina, ki se odloči, da bo sodelovala z drugimi občinami v skupni občinski upravi, financira uslužbence, njihove stroške dela in materialne stroške. Če pa znotraj tega izvaja kakšno posebno nalogo, v primeru varovanja okolja na primer monitoring zraka, pa ga mora občina financirati sama," je pojasnil Kobal.

Posamezna občina lahko tudi izstopi iz skupne občinske uprave, kakšna druga se lahko pridruži, enako fleksibilno je izvajanje skupnih nalog. "Občine, ki so že članice, lahko kadarkoli pristopijo ali odstopijo od posamezne naloge. Res pa je, da to ne gre čez noč, ampak le za bodoče proračunsko leto. Med letom je težko, ker se sprejemajo načrti poslovanja in finančni načrti za leto naprej," je pojasnil Kobal.

Sedež te skupne občinske uprave je v Mariboru, ki je največja vključena občina. Slednja je vključena v vse tri zaenkrat vzpostavljene naloge, torej inšpekcijo, redarstvo in varovanje okolja. Temu sledi tudi financiranje. "Ker je Mestna občina Maribor vključena v tri naloge, ji za preteklo leto ministrstvo za javno upravo povrne 40 odstotkov sredstev, ki jih je mestna občina vložila v stroške dela in prispevke in od tega še 20 odstotkov normiranih materialnih stroškov," je ponazoril sogovornik.

Redarji in inšpektorji iz skupne občinske uprave še vedno delujejo v imenu posamezne občine. "Vse odločbe, ki jih izdajo, gredo v imenu občine. Ko uslužbenec skupne občinske uprave nastopi v določeni občini, izvaja postopke v njenem imenu," je še pojasnil Kobal.

Z januarjem se torej delo na terenu zaenkrat ni bistveno spremenilo. Le prej obstoječe skupne službe so dobile nekoliko spremenjene nazive. Iz Medobčinskega inšpektorata in redarstva Maribor ter Medobčinskega urada za varstvo okolja in ohranjanje narave so nastali Medobčinsko redarstvo, Medobčinska inšpekcija in Skupna služba varstva okolja.