STA novice / Pooblaščene osebe za varstvo osebnih podatkov pogosto preobremenjene in kadrovsko podhranjene

Pooblaščene osebe za varstvo osebnih podatkov morajo skladno z evropsko uredbo imeti javni organi, ki v velikem obsegu obdelujejo občutljive osebne podatke oz. posebne vrste osebnih podatkov, ter podjetja, katerih temeljna dejavnost vključuje obsežno obdelavo podatkov.

Čeprav uredba še ni prenesena v slovenski pravni red, je v Sloveniji 2150 zavezancev, ki imajo imenovane te zavezance. Anketa, ki jo je informacijski pooblaščenec opravil med zavezanci, pa kaže, da zavezanci le povprečno 13 odstotkov svojega časa v službi namenjajo področju varovanja osebnih podatkov in imajo na plečih številne druge naloge.

To so potrdile tudi nekatere pooblaščene osebe za varstvo osebnih podatkov iz javnega sektorja, ki so se udeležile okrogle mize, ki jo je ob današnjem evropskem dnevu varstva osebnih podatkov organiziral informacijski pooblaščenec.

Pooblaščenec, ki deluje v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana, Marko Zebec Koren je pojasnil, da je v tem zavodu z 8300 zaposlenimi edini, ki opravlja to nalogo. In strah ga je, da bo zaradi preobremenjenosti storil kakšno napako, kaj spregledal in da ne bo česa izvedel v zakonskem roku. Kot opozarja, ima pogosto tudi vlogo med odvetnikom in duhovnikom, saj se sooča tudi s situacijami, ko ima denimo dostop do osebnih podatkov zaposlenega njegov bivši zakonec, ki je tudi sodelavec.

Tudi policija upravlja veliko evidenc z občutljivimi osebnimi podatki. A ima njen pooblaščenec Boris Obolnar na voljo le 20 do 30 odstotkov celotnega delovnega časa, ki ga lahko posveti tej vlogi. Policija bi po njegovem mnenju morala imeti enega zaposlenega le za to področje.

Opozoril je, da se je med leti 2017 in 2019 za trikrat povečalo število zahtev za vpogled v lastne podatke, ki jih zbira policija. Priznal je, da je policija v preteklosti delala "zalogo" osebnih podatkov, saj da bi si s tem ustvarili prednost. Danes pa morajo obdelovati in hraniti te podatke na določen način ne glede na to, ali je pred njimi baraba, je dodal.

Pooblaščena oseba v Radioteleviziji Slovenija Simona Habič pa je dejala, da je najprej v svoji glavi morala razčistiti, da ni "Superman" in da glede na tako široko področje, ki ga njena funkcija obsega v procesih na RTV, ne bodo mogli nikoli imeti v celoti urejenega področja.

Poudarila je, da je pri njenem delu najbolj pomembno to, da lahko kadarkoli pokliče koga, če se sooča z izzivom. Prav tako ima tedenske sestanke z generalnim direktorjem. Kot je opozorila, ne more prisiliti ljudi, da pri svojem delu mislijo tudi na varovanje osebnih podatkov, a če si dober psiholog, pogajalec in manipulator, lahko veliko dosežeš.

Nekateri imajo tudi zunanje pooblaščence za varstvo osebnih podatkov. Ena takih je Renata Zatler, ki veliko dela z občinami na tem področju. Zunanji pooblaščenci lahko po njenih besedah dobro opravljajo svoje delo, a mora biti sodelovanje z naročnikom dobro vzpostavljeno oz. se mora tudi druga stran zavedati pomembnosti varovanja osebnih podatkov. Sama je denimo imela slabo izkušnjo, ko so v ustanovi, katere je bila pooblaščenka, doživeli kibernetski napad, a so jo o tem obvestili šele po 14 dneh.

Udeleženci so tudi poudarili, da je treba pri vseh zaposlenih izboljševati ozaveščenost glede osebnih podatkov, pri čemer je Zebec Koren opozoril, da je ta ozaveščenost pri zaposlenih v zdravstveni negi razmeroma visoka, medtem ko še razmišlja, kako bi takšen odziv dosegel tudi med zdravništvom.