STA novice / DZ o Šarčevem odstopu v sredo v okviru mandatno-volilnih zadev

Minister za finance Andrej Bertoncelj je v ponedeljek predsedniku vlade poslal odstopno izjavo. Ta bi moral o odstopu obvestiti DZ in v nadaljnjem postopku tudi sporočiti, kdo bo namesto njega opravljal posle ministra za finance.

A je Šarec namesto tega v DZ poslal svojo odstopno izjavo. Ko se bo DZ z njo seznanil, pa preneha mandat celotni vladi. Ta bo v skladu z ustavo morala opravljati tekoče posle do izvolitve novega predsednika vlade oziroma do imenovanja novih ministrov.

Po mnenju pravnika Rajka Pirnata je sicer logično, da DZ obravnava stvari po vrstnem redu, kot so bile poslane v DZ. In če se DZ seznani z odstopom predsednika vlade, po njegovem mnenju to zadošča, oziroma je nesmiselno obravnavati odstop finančnega ministra, če odstop predsednika vlade vključuje tudi odstop finančnega ministra.

Da bo vlada do izvolitve nove opravljala le še tekoče posle, sicer pomeni, da bo pri svojem delu omejena le na sprejemanje nujnih odločitev.

Po mnenju vladne službe za zakonodajo, ki se je o tem izrekala že pri prejšnjih prekinitvah vladnih mandatov, to nikakor ne sme pomeniti, da redno delo vlade in ministrstev popolnoma zastane, pač pa je treba ravnati tako, da v času opravljanja tekočih poslov vlada in država povsem normalno delujeta. Bistvo omejitev je namreč v tem, da naj se vlada ne bi lotevala novih zakonodajnih projektov, uvajala novih politik ter se lotevala aktivnosti, ki bi lahko kakorkoli nakazovale na zlorabo oblasti.

Tako predlaganje novih zakonov ali bistveno poseganje v veljavne zakone nedvomno presega pojem opravljanja tekočih poslov, je opozorila vladna služba za zakonodajo. Novih predlogov zakonov tako vlada ne more sprejemati in posredovati v DZ. Nekoliko manj restriktivna ureditev pa po mnenju vladne službe velja za zakone, ki so potrebni za prilagoditev pravu EU.

Mora pa vlada, ki opravlja tekoče posle, storiti vse za to, da se odvrnejo težko nepopravljive posledice za delovanje države. To velja tudi za spremembe proračuna, če spremenjene razmere terjajo tovrstno ukrepanje, so še navedli v vladni službi.

Glede predlogov zakonov, ki so že v parlamentarni proceduri, pa so v službi za zakonodajo v preteklosti že pojasnjevali, da vlada in ministri lahko predloge še vedno predstavljajo poslancem ter nanje vlagajo dopolnila.

Vlada v času opravljanja tekočih poslov po mnenju službe lahko izdaja podzakonske predpise, ki so izrecno predvideni v posameznem zakonu. Izdajanje predpisov, ki jih pristojni organ izda po lastni presoji, pa načeloma ni dopustno.

Omejitve v času opravljanja tekočih poslov ima vlada tudi na področju kadrovanja. Po mnenju službe za zakonodajo pa je dopustno kadrovanje, s katerim se zagotavlja kontinuirano delovanje države in njenih sistemov.

Ob morebitni razpustitvi državnega zbora in razpisu predčasnih volitev pa bo nekoliko skrajšan tudi mandat delovanja DZ s polnimi pooblastili. Tako se poslanci od razpustitve parlamenta ne bi mogli več sestajati na rednih sejah, lahko pa skličejo izredne.