STA novice / Za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja premalo poslanskih glasov (daljše)

V skladu z napovedmi so novelo podprli v LMŠ, SD in Levici. V SAB, kjer so sicer napovedali podporo, sta poslanca Marko Bandelli in Franc Kramar glasovala proti, dva pa sta se vzdržala. V SNS, SMC, SDS, NSi in DeSUS so se držali napovedi ter glasovali proti. Minister za zdravje Aleš Šabeder, ki opravlja tekoče posle, na glasovanju ni bil prisoten.

Poslanci so zavrnili tudi vsa vložena dopolnila. Med njimi je bilo tudi dopolnilo LMŠ, ki je po opozorilih o finančni nevzdržnosti zakonske rešitve sledila predlogu Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in pred današnjo tretjo obravnavo vložila dopolnilo za dvig obveznega pavšalnega prispevka z 29 na 32 evrov mesečno. Za dopolnilo je glasovalo 34 poslancev, proti pa 50.

Potem ko je DZ v drugi obravnavi umaknil varovalko, da bi morebitne primanjkljaje v zdravstveni blagajni kril državni proračun, so v LMŠ v tretji obravnavi želeli tako določilo vrniti. S predlogom dopolnila niso uspeli, saj je proti glasovalo 50 poslancev, podprlo ga je 33.

Tudi v SD niso uspeli z dopolnilom, ki bi namesto pavšalnega prispevka uvedlo solidarnostno lestvico. Predlog, da bi posameznik plačeval obvezno dajatev glede na njegove prihodke, med katere so vključeni tudi kapitalski dohodki, prispevek pa bi tako znašal med deset in 150 evri mesečno, je prepričal 19 poslancev, proti jih je glasovalo 67.

Ker DZ v tretji obravnavi zakonskega predloga za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ni sprejel nobenega od vloženih dopolnil, je predlog zaradi sprejetih dopolnil iz druge obravnave ostal neusklajen. Predsednik DZ Dejan Židan je zato Levici kot predlagatelju naložil pripravo uskladitvenega dopolnila. Po pričakovanju so poslanci to dopolnilo sprejeli s 66 glasovi za in nobenim proti.

V poslanski razpravi je bilo iz vrst nasprotnikov novele slišati, da predlagana rešitev ne prinaša dejanske ukinitve dopolnilnega zavarovanja, ampak zgolj njegovo preoblikovanje. Poleg tega so izrazili skrb zaradi morebitnega primanjkljaja v zdravstveni blagajni in predlagane proračunske varovalke. Opozorili so tudi, da se novela loteva pomembnih sprememb, ki bi terjale širok družbeni konsenz, in podvomili, da bi ukinitev dopolnilnega zavarovanja prinesla kakršnokoli izboljšanje za bolnike.

Poslanske skupine, ki so soglašale z novelo, pa so poudarile, da bi z njo naredili prvi korak k pravičnejši ureditvi plačevanja prispevka. Če bi DZ novelo sprejel, bi začela veljati leta 2021, do takrat pa bi, kot so na primer v razpravi izpostavili v Levici, imeli čas za dogovor, kako poskrbeti za pravično ureditev financiranja.

Pred glasovanjem o noveli je koordinator Levice Luka Mesec ocenil, da je bil zakonski predlog daleč od tega, kar so v Levici z njim želeli doseči. "Ampak glede na to, da je na tej točki jasno, da se od njega poslavljamo, bomo tudi tokrat, čeprav simbolno, stisnili tipko zgolj za zgodovinsko evidenco, da se ve, kdo je ta zakon zrušil," je dodal v obrazložitvi glasu.

Sicer so parlamentarno obravnavo novele vseskozi spremljala opozorila o finančni nevzdržnosti, nenazadnje tudi ministra za finance Andreja Bertonclja. Nasprotoval je predlogu proračunske varovalke, ki bi bila po višini in časovno neomejena. Bertoncelj je nato v ponedeljek odstopil s položaja finančnega ministra, kot je navedel, iz strokovnih razlogov.

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje ponujajo zavarovalnice Vzajemna, Triglav in Adriatic Slovenica, trenutna mesečna premija pa znaša okoli 35 evrov. Ob ukinitvi dopolnilnega zavarovanja bi morali nadomestiti dobre pol milijarde evrov sredstev. V Levici so ob vložitvi zakonskega predloga poudarili, da se vsako leto z obračunavanjem administrativnih stroškov zavarovalnic izgubi 50 milijonov evrov.

V Zavarovalnem združenju Slovenije pa so pripravo predloga pospremili s številnimi zadržki in opozorili, med drugim da bodo prilivi zdravstvene blagajne še bolj občutljivi na gospodarsko aktivnost.