STA novice / Upravni odbor energetske zbornice ob pripombah s pozitivnim mnenjem o energetskem načrtu

Predsednik zbornice Marjan Eberlinc je po seji za STA dejal, da ima načrt, ki je narejen za obdobje desetih let, načelno zeleno luč, vendar pa ostaja mnogo odprtih vprašanj, s katerimi se na operativni ravni nikakor ne morejo sprijazniti.

Moti jih, da v načrtu ni novih hidroelektrarn, prav tako ni pogojev za pripravo ustrezne dokumentacije za gradnjo drugega bloka Neka. "Prav tako v njem ni plinske energije, na način, ki bi v prehodnem obdobju nadomeščala fosilna goriva v Termoelektrarni Šoštanj, investicijski zalogaj v višini 20 milijard evrov pa je precej visok za prihodnjih deset let," je povzel.

Na seji je ocenil, da gre za enega bolj zahtevnih dokumentov s področja energetike, ki je tudi prvi krovni dokument po letu 2004. "Žal v zadnjih letih nismo sprejeli nobenega strateškega dokumenta na tem področju, vedno se nekaj zgodi, tudi vlada odstopi," je dejal.

Takšno stanje po njegovih besedah ni dobro, saj dopušča veliko možnosti za delovanje interesnih skupin, ki jih je mnogo. Energetska zbornica zato pozdravlja, da je ministrstvo pripravilo omenjeni dokument. "Prepričan sem, da nihče danes ne more biti zadovoljen s takim konceptom, vendar je treba pogledati širše in malce drugače," je dejal članom upravnega odbora. Zastavljeni cilji v načrtu so po njegovih besedah izvedljivi, v kolikor bo za to volja in se bomo zavedali, da smo pred resnim prelomom.

"Ne samo, da energetska politika ni bila zmožna sprejeti nobenega strateškega dokumenta v desetletju in pol, tega ni bila sposobna niti energetika," mu je odgovoril državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Bojan Kumer. Ministrstvo je v javni obravnavi dokumenta, ki se bo zaključila konec tedna, dobila veliko mnenj. V tednu dni po zaključku obravnave naj bi dokument popravili in ga nato poslali vladi, saj so prejšnji teden prejeli poziv iz Bruslja, da NEPN pričakujejo najkasneje konec februarja.

Veliko pripomb gre v smeri, da je načrt premalo ambiciozen, odmevala pa je tudi odločitev, da se v načrt za prihodnje desetletje ne vključi hidroelektrarn na srednji Savi. Da bi te lahko uspešno umestili v prostor, bo nujno spremeniti okoljsko zakonodajo. Če bo ta spremenjena, bi omenjene hidroelektrarne v NEPN lahko vključili leta 2023 ob prvi dopolnitvi.

Do načrta je bil med drugim kritičen direktor Gen energije Martin Novšak, ki je izpostavil, da ne prinaša nobene jasne usmeritve glede prihodnosti jedrske energije. Načrti primerljivih evropskih držav po njegovem temeljijo na tem, kaj lahko storijo v prihodnjih desetih letih ob upoštevanju naravnih in ekonomskih zmožnostih in upoštevanju tega, kaj je dobro za njihovo gospodarstvo.

"Hidroenergija mora biti vključena v načrt in jedrska energija mora biti vključena v perspektivo," je izpostavil. Zagotovil je, da je Nek sposoben varno obratovati še vsaj 40 let, kar je 20 let več od sedanje predvidene dobe delovanja.

"Skrivati hidroelektrarne in nuklearko v neke odstavke, je na dolgi rok ne samo nesprejemljivo, temveč tudi nevarno," pa je o načrtu menil generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne Stojan Nikolić. "Pripravljeni smo premog nadomestiti s plinom, kjer je to potrebno. Pripravljeni smo peti blok Termoelektrarne Šoštanj zapreti prej, kot je bilo predvideno, pa NEPN tega ne upošteva. Pripravljeni smo, če bodo ekonomske možnosti, tudi soinvestitrati v nuklearko," je načrte za prihodnjih deset let orisal Nikolić.