STA novice / O domnevnem vohunjenju za politiki še parlamentarna preiskovalna komisija (zbirno)

Poslanec SDS Žan Mahnič je skupaj s še z dvema članoma komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) v torek opravil nenapovedan nadzor na Nacionalnem preiskovalnem uradu (NPU), da bi preverili informacije o domnevnem vohunjenju kriminalistov za člani strank, ki se dogovarjajo o oblikovanju nove koalicije, za katerim naj bi stal državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Damir Črnčec.

Mahnič trdi, da nadzora niso mogli opraviti v celoti, ker da ga je generalna direktorica policija Tatjana Bobnar blokirala. "Želeli smo pregledati, kdo od zaposlenih je morebiti v zadnjih dneh oziroma tednih pregledoval evidence določenih poslancev oziroma politikov, vendar nam tega ni želela omogočiti," je tudi danes pojasnil Mahnič.

Zato je danes preiskovalna komisija, ki pod vodstvom Mahniča preučuje zlorabe v zadevi Franc Kangler in drugi, sprejela sklep, da preiskavo razširijo še na "druge". Zato od policije do 29. februarja zahtevajo izpis vseh posegov v evidence za vseh 90 poslancev, ministrov in predsednika vlade, ki opravlja tekoče posle. Sklep so sprejeli štirje stalni člani komisije in en nadomestni, konkretno štirje poslanci SDS Mahnič, Franc Breznik, Franc Rosec in Alenka Jeraj ter poslanka NSi Tadeja Šuštar.

Mahnič je sicer povabil vse parlamentarne stranke, da premislijo, ali bi vendarle sodelovale v tej komisiji. Kot je dejal, si nihče ne sme dopustiti, da bi se nezakonito tajno prisluškovalo, sledilo, fotografiralo ... državljane Slovenije, "še huje pa je, če se tako pridobljeni material uporablja za politične pritiske".

"To je trenutek, ko se mora politika poenotiti. Verjamem, da bo problem za LMŠ, ne bi pa smel biti problem za vse ostale," je dejal in med drugim ocenil, da "gre za specialno operacijo ene stranke, kako si podrediti partnerice".

Iz Generalne policijske uprave so sporočili, da je policija že začela preverjati navedbe v primeru domnevnega vohunjenja za člani strank in izvajanja nadzora nad posameznimi izpostavljenimi javnimi osebami iz politike in gospodarstva. Z dosedanjimi ugotovitvami je policija seznanila pristojno državno tožilstvo.

Medtem pa je Bobnarjeva danes ponovno zavrnila očitke o zavračanju parlamentarnega nadzora. Poudarila je, da slovenska policija ni in ne bo podaljšana roka politike. Ob tem je pozvala, naj se "politične kampanje gredo z argumenti, ne pa z izmišljenimi zgodbami na račun policije in z žuganjem in s pritiski na njeno vodstvo".

Kot je dejala, je pooblaščena skupina Knovsa v torek zahtevala tudi podatke o odprtih predkazenskih postopkih, ki pa ji jih niso dali, saj da lahko Knovs izvaja le nadzor nad prikritimi preiskovalnimi ukrepi.

Bobnarjeva je sicer potrdila, da se je eno od vprašanj Knovsa nanašalo tudi na predkazenski postopek, ki so ga začeli marca 2018. Zanimalo jih je, kdo je vpogledoval v evidence posameznih ljudi, je dodala. Po poročanju portala Necenzurirano.si gre za preiskavo, ki jo vodijo po izbruhu afere o nezakonitem posojilu državljanke BiH Dijane Đuđić stranki SDS.

Na torkovo ukrepanje Knovsa in navedbe o domnevnih prisluhih se je danes odzval tudi Črnčec, sicer nekdanji direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije in nekdanji tesni sodelavec predsednika SDS Janeza Janše. Po njegovem mnenju torkovo "lansiranje lažne novice o domnevnem množičnem špijoniranju", zloraba Knovsa s strani poslancev SDS ter napad na policijo kažejo, kako blizu je "Slovenija zdrsu v janševistični avtoritarizem, financiran s počenimi groši iz tujine".

Na zapisu na svojem Facebook profilu Janši očita tudi škodljivo delovanje za Slovenijo, demokracijo in desno politično opcijo. Kot navaja, sta ga pri Janši razočarali dve stvari: zakaj je tako uslužen in pokoren do hrvaških nacionalnih interesov ter zakaj in za koliko judeževih srebrnikov je prodal slovenske nacionalne interese vzhodni sosedi.

Na družbenih omrežjih sta se odzvala tudi Šarec in Janša. Šarec je na Facebooku med drugim napisal, da se ponavlja scenarij, ko Knovs opravi nadzor na NPU, ker naj bi se zlorabljal za zasledovanje političnih nasprotnikov. V resnici pa je zlorabljen Knovs.

Janša pa je na Twitterju zapisal, da zavračanje parlamentarnega nadzora predstavlja grožnjo ustavni ureditvi. Opozoril je, da zakon o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb med drugim določa, da so zaposleni v nadzorovani službi v okviru pooblastil dolžni storiti, kar je potrebno, da komisija lahko izvršuje svoj nadzor in so dolžni pri tem z njo sodelovati.

Sicer pa zgodba odmeva tudi v parlamentarnih strankah, kjer večinoma pozivajo pristojne k razčiščenju sumov o nezakonitostih. V SAB ne izključujejo možnosti, da bi prihajalo do prisluškovanja predstavnikom stranke in družinskim članom. V nedeljo opolnoči je namreč enega od otrok predsednice stranke Alenke Bratušek takoj, ko je zapeljal s parkirišča izpred hiše, ustavila policija in uporabila vse preiskovalne metode. Te so bile po Pavličevih navedbah zelo nenavadne, zasliševali so tudi sopotnika.

Na kranjski policijski upravi so ostro zavrnili namigovanja, da je bil postopek politično motiviran. Kot so zapisali, je bil postopek strokoven, zakonit in izpeljan v skladu s profesionalnimi standardi, policisti pa niso nikogar zasliševali, niso izvajali nobenih preiskovalnih metod niti niso govorili s sopotnikom.

V Levici pa so prepričani, da gre v tej zgodbi za običajno politično aferaštvo.